Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
prestaviti — prèstaviti se svrš. <prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. prèstavljen> DEFINICIJA 1. ekspr. rij. umrijeti, rastati se s dušom, ispustiti dušu [pomisle da će se u snu prestaviti se] 2. presumititi se, prekinuti se, prekinuti se u pasu… … Hrvatski jezični portal
prestáviti — im dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestaviti omaro; prestaviti rože na drugo okno; prestaviti torbo iz ene roke v drugo; prestaviti k oknu, na polico / prestaviti mejnik / prestaviti nosilce naprave premontirati /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristăvi — PRISTĂVÍ, pristăvesc, vb. IV. refl. (înv. şi reg.) A muri. – Din sl. prĕstaviti sen. Trimis de ana zecheru, 09.04.2004. Sursa: DEX 98 PRISTĂVÍ vb. v. deceda, dispărea, duce, muri, pieri, prăpădi, răposa, răscula, răz vrăti, revolta, ridica,… … Dicționar Român
prestavljati — prèstavljati se nesvrš. <prez. ām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prestaviti ETIMOLOGIJA vidi prestaviti … Hrvatski jezični portal
prèstavljati se — nesvrš. 〈prez. ām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prestaviti se{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
čeljúst — i ž (ȗ) nav. mn. 1. del obraza, v katerem so vraščeni zobje: čeljusti mu štrlijo naprej; odpreti, razkleniti čeljusti; brezzobe, močne čeljusti; spodnja, zgornja čeljust ∙ pog., ekspr. dobiti jih po čeljustih biti tepen, kaznovan zaradi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
k — [ká in kǝ] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k ja (ā; ǝ̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje predl., pred k in g h, z dajalnikom 1. za izražanje cilja, ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konfín — a m (ȋ) 1. pog. obcestni kamen, smernik: avto je treščil v konfin; ljudje so sedeli po travi in na konfinih 2. nar. zahodno meja, zlasti državna: prišli so do konfina // mejni kamen, mejnik: prestaviti konfin … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krétnica — e ž (ẹ̑) tirna naprava, ki omogoča spremembo smeri vožnje: popravljati, prestaviti kretnico / hitrost vožnje čez kretnice; vlak je iztiril na kretnici // gibljivi del te naprave s (kretniškim) menjalom, (kretniškim) signalom: premikati kretnico… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naméščenec — nca m (ẹ̑) v nekaterih državah kdor je v delovnem razmerju z vnaprej določenim, stalnim (mesečnim) dohodkom, plačo, navadno za opravljanje dela, ki ni fizično: odpustiti, prestaviti nameščenca; delavci in nameščenci / vodilni nameščenci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
