pripustiti — pripùstiti (koga, što) svrš. <prez. prìpustīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prìpušten> DEFINICIJA 1. pustiti koga da uđe, primiti u društvo, zajednicu 2. dopustiti da tko pristupi ispitu 3. dovesti ženku mužjaku radi oplođivanja, podvesti (ob … Hrvatski jezični portal
pripustíti — ím dov., pripústil (ȋ í) 1. knjiž. spustiti, pustiti: kdo ga je pripustil v sobo / k skledi ni pripustil nobenega drugega psa / pripustiti koga k izpitu dovoliti mu, da ga dela 2. star. dopustiti: pripustil je, da je vino odteklo / mogoče je pa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripuštati — pripúštati (koga, što) nesvrš. <prez. prìpuštām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. pripustiti ETIMOLOGIJA vidi pripustiti … Hrvatski jezični portal
pripúštati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. prìpuštām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}pripustiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
admisija — admìsija ž DEFINICIJA dozvola za što; dopuštenje ETIMOLOGIJA lat. admissio ≃ admittere: pripustiti, prihvatiti, dopustiti … Hrvatski jezični portal
pripust — prípust m DEFINICIJA 1. puštanje ženke mužjaku radi oplođivanja (ob. o kravi ili kobili); pripuštanje 2. arh., v. dopuštenje, odobrenje (ob. za upis, za ispit) ETIMOLOGIJA vidi pripustiti … Hrvatski jezični portal
konfirmácija — e ž (á) 1. knjiž. uradna potrditev: to je bila konfirmacija obstoječega pravnega reda 2. rel. birmi podoben obred pri protestantih: pastor ga ni hotel pripustiti h konfirmaciji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripúst — a m (ȗ) glagolnik od pripustiti: pripust k izpitu / pripust svinje k merjascu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripustítev — tve ž (ȋ) glagolnik od pripustiti: pripustitev k izpitu / pripustitev krave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privatíst — a m (ȋ) šol. kdor ne obiskuje šolskega pouka, ampak opravi samo izpite na šoli: pripustiti k izpitu privatista … Slovar slovenskega knjižnega jezika