- prigánjati
- prigánjati (što) nesvrš. 〈prez. prìgānjām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prignati{{/ref}}, {{ref}}prigoniti{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
prigánjati
Look at other dictionaries:
priganjati — prigánjati (što) nesvrš. <prez. prìgānjām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prignati, prigoniti ETIMOLOGIJA vidi prignati … Hrvatski jezični portal
prigánjati — am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kdo hitreje giblje, premika: voznik priganja vole; priganjati konja v tek; priganjati z bičem, s palico / hodila sta tako počasi, da ju je moral priganjati 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prigánjanje — a s (ȃ) glagolnik od priganjati: slišati je bilo priganjanje voznikov / priganjanje delavcev / priganjanje k delu / vsak ukaz je izpolnil brez priganjanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skídati — am dov. (í ȋ) odstraniti a) sneg: danes še niso skidali / skidati sneg s pločnika b) gnoj, blato: skidati živini / skidati gnoj / skidati hlev počistiti, očistiti ga skídan a o: gnoj je skidan; skidana pot am in izkídati am dov. (í ȋ)… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vpréga — e ž (ẹ̑) 1. vprežena žival, skupina živali: priganjati, voditi vprego; orati, voziti z vprego; voz in vprega / levi, desni konj v vpregi / konjska, pasja, volovska vprega / vprego vse bolj nadomeščajo traktorji vprežne živali // žival, skupina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaostajálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) knjiž. kdor zaostaja: priganjati zaostajalce / zaostajalec v razvoju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaostálež — a m (ȃ) knjiž. 1. kdor zaostane: priganjati zaostaleže 2. nazadnjak, mračnjak: ljudje ga imajo za zaostaleža … Slovar slovenskega knjižnega jezika
