prekaliti — prekáliti svrš. <prez. prèkālīm, pril. pr. īvši, prid. trp. prèkāljen> DEFINICIJA 1. (što) usavršiti kaljenjem [prekaliti čelik] 2. (se) u teškoćama postati jak, otporan, izdržljiv, iskusan, itd.; očeličiti ETIMOLOGIJA pre 1 + v. kaliti … Hrvatski jezični portal
prekalíti — ím dov., prekálil (ȋ í) s kaljenjem doseči največjo možno trdoto jekla: več ton jekla so prekalili prekalíti se ekspr. postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer: borci so se v številnih bojih prekalili;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prekaljivati — prekaljívati (što, se) nesvrš. <prez. prekàljujēm, pril. sad. prekàljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prekaliti ETIMOLOGIJA vidi prekaliti … Hrvatski jezični portal
prekaljívati — (što, se) nesvrš. 〈prez. prekàljujēm (se), pril. sad. prekàljujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prekaliti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prekaljen — prèkāljen prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je izdržljiv, iskusan, otvrdnuo [prekaljen borac] ETIMOLOGIJA vidi prekaliti … Hrvatski jezični portal
prekaljenost — prèkāljenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je prekaljen ETIMOLOGIJA vidi prekaliti … Hrvatski jezični portal
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okalíti — 1 ím dov., okálil (ȋ í) razbeljeno jeklo hitro ohladiti v vodi ali olju: okaliti sabljo, sveder / kovina se da okaliti okalíti se postati bolj utrjen, sposoben za kaj, navadno zaradi vplivanja težkih razmer; prekaliti se: v tem boju se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika