Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
gláven — 1 vna o prid. (ȃ) ki je po pomembnosti na prvem mestu: glavni deli česa; glavni krivec; dosegel je glavni namen; glavni kmetijski pridelek določenega področja; to je eden izmed glavnih vzrokov; glavni znak bolezni; glavna dejavnost podjetja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jéd — í ž, daj., mest. ed. jédi (ẹ̑) 1. živilo, pripravljeno za uživanje, navadno z dodatki: vsaka jed mu tekne; kuhati, pripravljati, servirati jedi; gosta, neslana, okusna, dobro zabeljena jed; žganci so njegova najljubša jed / mesne, mlečne,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lukúlski — a o prid. (ȗ) knjiž., redko obilen, razkošen, bogat: prirejati lukulske večerje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móčnat — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na moko: močnati cmoki, izdelki; izogibati se močnatih jedi; močnata juha / ima vso močnato obleko / močnata vreča / močnati plodovi moknati; močnat prah moknat, mokast ◊ gastr. močnata jed sladica, pecivo, ki se daje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèapetíten — tna o prid. (ȅ ȋ) redko ki ne vzbuja apetita, teka: miza je bila polna neapetitnih ostankov od večerje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pólpenzión — a [u̯p] m (ọ ọ̑) tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje enega glavnega obroka hrane, navadno večerje: cena polpenziona … Slovar slovenskega knjižnega jezika
povečérje — a s (ẹ̑) voj. čas od večerje do spanja: dežurati do povečerja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripráva — e ž (ȃ) 1. glagolnik od pripraviti: priprava zemljišča za gradnjo se je zavlekla; pred izpitom je dobil nekaj dni dopusta za pripravo; govoriti brez vnaprejšnje priprave / priprava večerje / priprave potekajo po načrtu; začeti priprave za boj;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vabíti — in vábiti im nedov. (ȋ á) 1. izražati, sporočati komu željo a) da kam pride, se udeleži česa zlasti zaradi pogostitve: rada prireja večerje in vabi prijatelje; vabiti na svatbo; osebno vabiti / vabiti v goste, svate / vabiti na obisk, počitnice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
večérja — e ž (ẹ̑) obrok hrane, ki se jé zvečer: kuhati večerjo; postreči z večerjo; dobra, obilna večerja; večerja za štiri osebe / jesti večerjo večerjati / hladna, mrzla večerja iz hladnih, mrzlih jedi // uživanje tega obroka: večerja je trajala eno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
