- pȍslūšno
- pȍslūšno pril. {{c=0}}slušajući bez opiranja{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
pȍslūšno
Look at other dictionaries:
slúšen — šna o prid. (ū) nanašajoč se na sluh: slušni dražljaj; slušne okvare; slušne zaznave; slušna in govorna prizadetost / slušni živec / slušni tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši / slušna igra radijska igra ♦ anat. slušne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
muzikálnōst — ž term. svojstvo čovjeka da može slušno shvatiti, zapamtiti i reproducirati ritmičke, melodijske i harmonijske elemente muzike … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
muzikalnost — muzikálnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA term. svojstvo čovjeka da može slušno shvatiti, zapamtiti i reproducirati ritmičke, melodijske i harmonijske elemente muzike ETIMOLOGIJA vidi muzika … Hrvatski jezični portal
glazbenost — glàzbenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina čovjeka da može slušno shvatiti, upamtiti, reproducirati i osjećajno doživjeti glazbu; muzikalnost ETIMOLOGIJA vidi glazba … Hrvatski jezični portal
dojémanje — a s (ẹ̑) glagolnik od dojemati: avtor se je znal približati otrokovemu dojemanju; čustveno in miselno dojemanje življenja; globlje dojemanje družbenega dogajanja; intuitivno dojemanje; dojemanje skladbe, učne snovi, filmske umetnine / slušno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizadéti — dénem dov., prizadêni prizadeníte (ẹ) 1. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: njegove besede so jo prizadele; vsaka krivica, smrt ga zelo prizadene; brezobzirno, neprijetno prizadeti; ekspr. prizadeti v živo zelo / branje te pesmi ga je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rehabilitírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. narediti, da kdo spet dobi dobro ime, ugled, čast: rehabilitirati po nedolžnem obsojenega; znanstvenik je v razpravi to zgodovinsko osebo v marsičem rehabilitiral; moralno, pravno rehabilitirati / rehabilitirati spomin… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súrdopedagógika — e ž (ȗ ọ) specialna pedagogika za slušno prizadete: strokovnjak za surdopedagogiko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
verbotonálen — lna o prid. (ȃ) ped. nanašajoč se na usposabljanje slušno prizadetih z izkoriščanjem preostalega, minimalnega sluha: verbotonalna metoda / verbotonalno ugotavljanje sluha … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víden — 1 dna o prid., vídnejši (í ȋ) 1. ki se vidi, opazi: vidni del ledene gore; vidni sledovi; grad je viden daleč naokoli; vidne ploskve predmeta; postaviti kaj na vidno mesto; dobro, jasno, razločno viden; viden pod mikroskopom, s prostim očesom /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
