- opójnōst
- opójnōst ž 〈G -osti, I -osti/-ošću〉 {{c=0}}1. {{001f}}svojstvo onoga što opaja, omamljuje 2. {{001f}}ushićenje ili zanos u omami{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
opójnōst
Look at other dictionaries:
opojnost — opójnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. svojstvo onoga što opaja, omamljuje 2. ushićenje ili zanos u omami ETIMOLOGIJA vidi opojan … Hrvatski jezični portal
opójnost — i ž (ọ̄) lastnost, značilnost opojnega: opojnost pijače / ekspr.: opojnost besed, petja; opojnost pomladi // nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja: prevzemala ga je opojnost; uživati v opojnosti in miru / čutna, duševna opojnost ● knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvójnōst — ž svojstvo onoga što je dvojno; dvostrukost, dvojstvo, dvojstvenost [»Prigno sam pred životom čelo/Upoznavši mu mudru ∼:/Što najjače u srcu peče,/Postat će najviša opojnost« D. Cesarić] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
òpōjan — òpōj|an prid. 〈odr. jnī〉 koji izaziva opojnost ∆ {{001f}}∼ne droge; ∼no sredstvo ukupnost tvari koje izazivaju opojna stanja, stanja opojnosti, {{c=1}}usp. {{ref}}opijat{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
opojan — òpōjan prid. <odr. jnī> DEFINICIJA koji izaziva opojnost SINTAGMA opojne droge; opojno sredstvo ukupnost tvari koje izazivaju opojna stanja, stanja opojnosti, usp. opijat ETIMOLOGIJA o (b) + v. pojiti … Hrvatski jezični portal
lagáti — lážem tudi lagáti se lážem se nedov. (á á) 1. zavestno izjavljati, govoriti kaj neresničnega z namenom zavajati v zmoto: na obrazu se mu je videlo, da laže; lagal jim je, da ga ni videl; ne vem, kje je, je lagala; lagati o kom; on nikoli ne laže; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opòj — ôja m (ȍ ó) nav. ekspr. 1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja: pijača je zanj opoj; blaženost opoja / v knjigah išče opoja; iz glasbila je znal izvabljati čudovit opoj; ljubezenski, zimski opoj // redko opojnost: opoj rož / opoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
víno — a s (í) 1. alkoholna pijača iz soka grozdja po alkoholnem vrenju: vino teče iz soda; dati komu vina in kruha; piti, točiti vino; pridelovati vino; opiti se z vinom; čisto, motno vino; kislo, naravno vino; to vino je pitno; liter, steklenica vina; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrískati — am nedov., tudi vriskájte; tudi vriskála (í) 1. oglašati se z visokimi, močnimi, u ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje: fantje so vriskali in peli; vesel je vriskal po polju; na plesu so vriskali / juhuhu, so vriskali // ekspr. oglašati se z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
