Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
odlikovanje — odlikovánje sr DEFINICIJA posebno izrađena značka koja se daje za građanske ili vojničke zasluge, simbolički se nosi (praktično samo na uniformama); kolajna, orden, odličje [pun odlikovanja; visoko odlikovanje] ETIMOLOGIJA vidi odlika … Hrvatski jezični portal
odlikovánje — a s (ȃ) 1. priznanje za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, prejeti odlikovanje; predlog za odlikovanje / visoko vojaško odlikovanje // kovinski predmet z reliefno podobo kot znamenje tega priznanja: na prsih nosi odlikovanje; pripeti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hèrōj — m 〈G herója〉 1. {{001f}}mit. u antičkoj mitologiji polubog nadljudskih osobina 2. {{001f}}pov. rel. lokalno božanstvo nižeg reda, zaštitnik mjesta ili kakva svetog prostora 3. {{001f}}pov. pobjednik u atletskim natjecanjima u staroj Grčkoj 4.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
heroj — hèrōj m <G herója> DEFINICIJA 1. mit. u antičkoj mitologiji polubog nadljudskih osobina 2. pov. rel. lokalno božanstvo nižeg reda, zaštitnik mjesta ili kakva svetog prostora 3. pov. pobjednik u atletskim natjecanjima u staroj Grčkoj 4. pren … Hrvatski jezični portal
kolájna — e ž (ȃ) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom; medalja: izdelovati kolajne in plakete; srebrna, zlata kolajna; težka kolajna; trgovina s kolajnami 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi kolajno;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
medálja — e ž (á) 1. ploščat kovinski predmet z reliefno podobo, napisom: izdelovati medalje in plakete; srebrna, zlata medalja; težka medalja 2. tak predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje: nositi medaljo; pripeti si medaljo / odlikovati koga… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
réd — a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaslúga — e ž (ȗ) 1. za človeka, skupnost pomembno, vredno dejanje, ravnanje, ki daje komu pravico do (javnega) priznanja, nagrade: njegova največja zasluga je, da je uvedel sodobne metode raziskovanja; odrekati komu zasluge; pripisovati komu posebne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastáva — 1 e ž (ȃ) 1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije: zastava plahuta, plapola, vihra v vetru; s stolpa se vije zastava; dvigniti zastavo na drog pred taborom; izobesiti, sneti zastavo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Малышев, Дмитрий Евгеньевич — В Википедии есть статьи о других людях с именем Дмитрий Малышев. В Википедии есть статьи о других людях с такой фамилией, см. Малышев. Дмитрий Евгеньевич Малышев … Википедия
