Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
obnašati — obnášati (što) nesvrš. <prez. òbnāšām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA obavljati, vršiti, ob. u kontekstu FRAZEOLOGIJA obnašati čast (čega), obnašati dužnost (čega) nositi čast, obavljati ili vršiti dužnost ETIMOLOGIJA vidi… … Hrvatski jezični portal
obnášati se — am se nedov. (ȃ) 1. izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; vesti se: učiti otroke, kako se naj obnašajo; ne zna se obnašati; dobro, lepo, prijazno, spoštljivo, vljudno se obnašati; do starejših se dostojno obnaša;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pȁšovati — (∅) nesvrš. 〈prez. šujēm, pril. sad. šujūći, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}pov. obnašati čast paše, vladati u činu paše 2. {{001f}}pren. razg. uživati kao paša, provoditi svoju volju i puštati sebi na volju; baniti se, kraljevati, carevati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vlàdikovati — nesvrš. 〈prez. kujēm, pril. sad. vlàdikujūći, gl. im. ānje〉 biti vladikom, obnašati dužnost vladike … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vòjvodovati — nesvrš. 〈prez. vòjvodujēm, pril. sad. dujūći, gl. im. ānje〉 obnašati dužnost vojvode … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pašovati — pȁšovati (Ø) nesvrš. <prez. šujēm, pril. sad. šujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. pov. obnašati čast paše, vladati u činu paše 2. pren. razg. uživati kao paša, provoditi svoju volju i puštati sebi na volju; baniti se, kraljevati, carevati… … Hrvatski jezični portal
vojvodovati — vòjvodovati nesvrš. <prez. vòjvodujēm, pril. sad. dujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA obnašati dužnost vojvode ETIMOLOGIJA vidi vojvoda … Hrvatski jezični portal
vladikovati — vlàdikovati nesvrš. <prez. kujēm, pril. sad. vlàdikujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA biti vladikom, obnašati dužnost vladike ETIMOLOGIJA vidi vladati … Hrvatski jezični portal
ávšast — a o prid. (ȃ) ekspr. neumen, nespameten: ne bodi avšast, vzemi, če ti ponujajo; kaj se pa meniš za to avšasto žensko / ne poslušaj tega avšastega govorjenja ávšasto prisl.: avšasto se obnašati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
grobijánski — a o prid. (ȃ) ekspr. grob: fant je zelo grobijanski grobijánsko prisl.: grobijansko se obnašati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
