obljúbiti

obljúbiti
obljúbiti (koga) svrš. prez. òbljūbīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. òbljūbljen〉 {{c=0}}1. {{001f}}{{/c}}zast. {{c=0}}zavoljeti 2. {{001f}}{{/c}}knjiš. {{c=0}}izljubiti 3. {{001f}}{{/c}}zast. {{c=0}}a. {{001f}}izvršiti obljubu (nad ženskom osobom) b. {{001f}}silovati, obeščastiti (žensku osobu){{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • obljubiti — obljúbiti (koga) svrš. <prez. òbljūbīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òbljūbljen> DEFINICIJA 1. zast. zavoljeti 2. knjiš. izljubiti 3. zast. a. izvršiti obljubu (nad ženskom osobom) b. silovati, obeščastiti (žensku osobu) ETIMOLOGIJA o (b) + v …   Hrvatski jezični portal

  • obljubíti — in obljúbiti im dov. (ȋ ū) izjaviti komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: obljubiti komu nagrado, zvestobo; obljubil je, da mu bo dobro pri njem; slovesno obljubiti / knjiž. obljubiti na svojo čast / obljubiti komu kazen / oče je hčer obljubil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obljubljivati — obljubljívati (koga) nesvrš. <prez. obljùbljujēm, pril. sad. obljùbljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. obljubiti ETIMOLOGIJA vidi obljubiti …   Hrvatski jezični portal

  • obljubljen — òbljūbljen prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. <prid. trp.>, v. obljubiti 2. kojega svi vole, koji je omiljen, popularan [obljubljen glumac; obljubljen umjetnik], opr. omražen ETIMOLOGIJA vidi obljubiti …   Hrvatski jezični portal

  • dvój — a e štev. (ọ̑) raba peša 1. ki je dveh vrst: na vrtu so dvoji otroci, naši in sosedovi; dvoja človekova narava dvojna 2. pri množinskih samostalnikih izraža število dve: pripeljali so se v dvojih saneh; sam.: v življenju so dvoji: eni, ki dajejo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prevèč — prisl. (ȅ) 1. izraža količino ali mero, ki je večja, kot ustreza a) s samostalniško besedo: preveč denarja ima, pa zapravlja; preveč hudega je doživel, da bi bil srečen; preveč vas je prišlo; ima vsega preveč; elipt. preveč je naložil na voz b)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • priséči — séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obljubljívati — (koga) nesvrš. 〈prez. obljùbljujēm, pril. sad. obljùbljujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}obljubiti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • òbljūbljen — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}〈prid. trp.〉, {{c=1}}v. {{ref}}obljubiti{{/ref}} 2. {{001f}}kojega svi vole, koji je omiljen, popularan [∼ glumac; ∼ umjetnik], opr. omražen …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”