- nàčuditi se
- nàčuditi se svrš. 〈prez. -īm se, pril. pr. -īvši se, prid. rad. nàčudio se〉 {{c=0}}mnogo se čuditi {{/c}}[ne mogu se (dovoljno) ∼]{{c=0}};{{/c}} {{c=0}}iščuditi se{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
načuditi — nàčuditi se svrš. <prez. īm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. nàčudio se> DEFINICIJA mnogo se čuditi [ne mogu se (dovoljno) načuditi se]; iščuditi se ETIMOLOGIJA na + v. čudo, čuditi (se) … Hrvatski jezični portal
načudíti se — in načúditi se im se dov. (ȋ ú ȗ) ekspr. v čudenju doseči veliko mero: ne more se načuditi taki revščini … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prečudíti se — in prečúditi se im se dov. (ȋ ú ȗ) star. načuditi se: niso se mogli prečuditi njegovi iznajdljivosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prenačudíti se — in prenačúditi se im se dov. (ȋ ú ȗ) knjiž. načuditi se: ni se mogel prenačuditi temu … Slovar slovenskega knjižnega jezika