- nȅdvoūmno
- nȅdvoūmno pril. {{c=0}}1. {{001f}}ne dvoumeći, bez dvoumice, bez krzmanja, odlučno, ne oklijevajući 2. {{001f}}{{/c}}{{c=1}}v. {{ref}}nedvosmisleno{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
nȅdvoūmno
Look at other dictionaries:
dvoúmen — mna o prid., dvoúmnejši (ú ū) ki se da razumeti na dva ali več načinov: dvoumna pripomba; dvoumno besedilo zakona; dvoumno izražanje, vprašanje / redko bil je na sumu, da igra dvoumno vlogo dvojno, dvolično / s tem bi mu storil zelo dvoumno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
amfibolíja — e ž (ȋ) lit. dvoumno, dvosmiselno izražanje; dvoumje, dvosmiselnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cép — a m, mn. tudi cepóvi, tož. mn. tudi cepé, im. dv. tudi cepá (ẹ̑) 1. del cepca, s katerim se udarja: privezati nov cep; les za cepe / redko ves dan je vihtel cep cepec 2. redko enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cep se je prijel;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvoúmiti — im nedov. (ū ȗ) redko dvoumno govoriti: v družbi zelo rad dvoumi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvoúmje — a s (ȗ) dvoumno, dvosmiselno izražanje: zaradi dvoumja je nastal nesporazum; v pogovoru se je vedno izogibal dvoumju // dvoumnost: dvoumje pogodbe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
govoríti — ím nedov., govóril; nam. govôrit in govorít (ȋ í) 1. oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi: bolnik naj čim manj govori; zunaj nekdo govori; ne ljubi se mu govoriti; med predstavo se ne sme govoriti; govoriti s piskajočim, kričečim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
