- neòblikovān
- neòblikovān prid. 〈odr. -ī〉 {{c=0}}koji nije oblikovan; neformiran, neuobličen, {{/c}}opr. oblikovan
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
neòblikovān
Look at other dictionaries:
neoblikovan — neòblikovān prid. <odr. ī>, opr. oblikovan DEFINICIJA ETIMOLOGIJA ne + v. oblik, oblikovan … Hrvatski jezični portal
nèoblikován — a o prid. (ȅ á) ki ni oblikovan: v ateljeju so ležali še neoblikovani kosi marmorja; neoblikovana gmota / neoblikovana razredna zavest / dajal je nizke, neoblikovane glasove / ekspr. suho, neoblikovano telo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bȅzoblīčan — prid. 〈odr. čnī〉 1. {{001f}}koji je bez oblika; neoblikovan, opr. oblikovan, uobličen 2. {{001f}}koji nema izrazitog i karakterističnog oblika; jednoličan, monoton, bezličan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
puerilan — pùerīlan prid. <odr. lnī> DEFINICIJA 1. psih. koji je po postupcima kao dijete; djetinjast, zaostao 2. pren. koji nije pouzdan, na kojeg se ne može osloniti; neozbiljan, nezreo, neizgrađen, neoblikovan ETIMOLOGIJA lat. puerilis ≃ puer:… … Hrvatski jezični portal
bezobličan — bȅzoblīčan prid. <odr. čnī> DEFINICIJA 1. koji je bez oblika; neoblikovan, opr. oblikovan, uobličen, v. uobličiti 2. koji nema izrazitog i karakterističnog oblika; bezličan, jednoličan, monoton ETIMOLOGIJA bez + v. oblik … Hrvatski jezični portal
rudiment — rudìment (rudimȅnt) m <G mn nātā> DEFINICIJA 1. anat. zakržljao ostatak organa koji je izgubio svoju funkciju 2. pren. razg. ostatak, ono što postoji kao zaostatak [rudiment patrijarhalnih odnosa] ETIMOLOGIJA njem. Rudiment ← lat.… … Hrvatski jezični portal
neoblikovanost — neòblikovānōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA svojstvo onoga što je neoblikovano ETIMOLOGIJA vidi neoblikovan … Hrvatski jezični portal
grúda — e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
képa — e ž (ẹ) 1. sneg, stisnjen v kroglasto obliko: otroci delajo kepe; metati kepe; obmetavati se s kepami / snež(e)ne kepe / kepa snega je priletela v okno 2. navadno s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: kepa blata; prinesla je veliko kepo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
