- nȁvrāt-nȁnōs
- nȁvrāt-nȁnōs pril. razg. {{c=0}}na brzinu bez dovoljno pripreme, zbrzano, na brzu brzinu, brže-bolje, grlom u jagode, s neba pa u rebra{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
nȁvrāt-nȁnōs
Look at other dictionaries:
vrat — vrȃt m <N mn vrȁtovi> DEFINICIJA 1. anat. dio tijela čovjeka ili životinje koji spaja glavu s trupom 2. dio nekog predmeta koji spaja njegova dva dijela 3. suženi ili tanji dio nekog predmeta (violina i sl. instrumenti) FRAZEOLOGIJA baciti… … Hrvatski jezični portal
vrát — ú in a m, mn. vratóvi (ȃ) 1. del telesa, ki povezuje glavo s trupom: vrat ga boli; oviti vrat s šalom; do vratu zabresti v vodo; dati, obesiti si ogrlico okrog vratu; stisniti, zgrabiti koga za vrat; na vratu ima bulo; debel, dolg, vitek vrat;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nós — ú in a m, mn. nosóvi (ọ̑) 1. naprej štrleči del obraza z odprtinama za vohanje: drgniti si nos; obrisati si čelo in nos; prijeti se za nos; dolg, koničast, raven, velik, navzgor zavihan nos; od pijače ima rdeč nos; potne kapljice na nosu / grški … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrȃt — m 〈N mn vrȁtovi〉 1. {{001f}}anat. dio tijela čovjeka ili životinje koji spaja glavu s trupom 2. {{001f}}dio nekog predmeta koji spaja njegova dva dijela 3. {{001f}}suženi ili tanji dio nekog predmeta (violina i sl. instrumenti) ⃞ {{001f}}baciti… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
navrat-nanos — nȁvrāt nȁnōs pril. DEFINICIJA razg. na brzinu bez dovoljno pripreme, zbrzano, na brzu brzinu, brže bolje, grlom u jagode, s neba pa u rebra ETIMOLOGIJA na + v. vrat + v. nos … Hrvatski jezični portal
dírjati — am nedov. (ȋ) 1. hitro teči: konji dirjajo skozi vas; vranec je dirjal v velikih skokih; dirjati kakor blisk, kakor vihar / dirjati na konju / ekspr. vlak dirja skozi noč; pren., ekspr. čas dirja kakor še nikoli 2. ekspr. zelo hitro se premikati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésiti — im dov. (ẹ ẹ̑) 1. namestiti kaj tako, da je oprto, pritrjeno zgoraj in visi: obesiti sliko, zavese, zvon, zaklano žival; obesiti malho čez ramo, na ramo; obesiti klobuk na klin, obleko na obešalnik; obesiti kotel nad ognjišče, svetilko pod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tiščáti — ím nedov. (á í) 1. s silo delovati na kaj, da ostane v določenem položaju: moker sneg je tiščal veje k tlom; tiščal ga je k steni, ob steno; tiščati koga proč od sebe // na tak način preprečevati prehod skozi kako odprtino: tiščati pokrovko, da… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vjȅšati — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. ām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(koga, što) stavljati što da visi; izvješavati 2. {{001f}}(koga) izvršavati smrtnu kaznu vješanjem 3. {{001f}}(se) a. {{001f}}hvatati se za neki predmet i… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
òbjesiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. īm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. òbješen〉 1. {{001f}}(što, koga) pričvrstiti, smjestiti (osobu ili predmet) tako da ne dodiruje tlo svom težinom, da visi [∼ rublje; ∼ šunku na dim], {{c=1}}v.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
