Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
navoziti — navòziti (se) nesvrš. <prez. nàvozīm (se), pril. sad. nàvozēći (se), gl. im. nàvožēnje> DEFINICIJA 1. (što, čega) dopremiti vozeći na željeno mjesto u željenoj količini 2. (se) mnogo se voziti, voziti se do mile volje ili preko volje… … Hrvatski jezični portal
navozíti — vózim dov. (ȋ ọ) z vožnjo spraviti kam: navoziti gramoz na cesto; navoziti gnoj na njivo navozíti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po vožnji: če je kdo navdušen za vožnjo s kočijo, se bo tu lahko navozil navóžen a o: navožen gradbeni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navesti — nàvesti2 (što, čega) svrš. <prez. navèzēm, pril. pr. āvši, prid. trp. navèzen> DEFINICIJA v. navoziti (1) ETIMOLOGIJA vidi navoziti … Hrvatski jezični portal
nàvesti — nàvesti1 svrš. 〈prez. navèdēm, pril. pr. ēvši, imp. navèdi, prid. rad. nàveo, prid. trp. navèden〉, {{c=1}}v. {{ref}}navoditi{{/ref}} nàvesti2 (što, čega) svrš. 〈prez. navèzēm, pril. pr. āvši, prid. trp. navèzen〉, {{c=1}}v. {{ref}}navoziti… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
navozni — návoznī prid. DEFINICIJA koji pripada, koji se odnosi na navoz ETIMOLOGIJA vidi navoziti … Hrvatski jezični portal
navoz — návoz m DEFINICIJA nagnuta površina za gradnju brodova s nižim krajem u vodi; vlaka ETIMOLOGIJA vidi navoziti … Hrvatski jezični portal
navozište — nàvozīšte sr DEFINICIJA rud. u rudničkom oknu mjesto otpremanja otkopane rude na površinu ETIMOLOGIJA vidi navoziti … Hrvatski jezični portal
gnój — á in a m, mest. ed. gnóju in gnôju (ọ̑) 1. iztrebki domačih živali, pomešani s steljo: kidati gnoj; navoziti, raztrositi gnoj; na dvorišču smrdi po gnoju; masten, uležan gnoj; konjski, svinjski gnoj; pred hlevom je bil velik kup gnoja; postavlja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napeljáti — péljem tudi ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ) 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
navòz — ôza m (ȍ ó) 1. glagolnik od navoziti: navoz gradbenega materiala 2. grad. umetno narejena, nekoliko nagnjena površina za lažji dostop na nižji ali višji nivo: zapeljati po navozu / navoz za popravilo ladij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
