Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
narečen — narèčen prid. <odr. ī> DEFINICIJA arh. koji je određen nekom obaviješću, spomenut kao onaj koji se određuje [došli su narečenog dana = određenog dana] ETIMOLOGIJA na + v. riječ, reći … Hrvatski jezični portal
naréčen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na narečje: narečna beseda, oblika; narečne posebnosti / govoril je brez narečnih primesi / narečna razčlenjenost slovenskega jezika naréčno prisl.: narečno obarvan izgovor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narečeni — narèčenī prid. DEFINICIJA razg. koji ima (takav) nadimak, kojega tako zovu [X. Y. narečeni genij] ETIMOLOGIJA vidi narečen … Hrvatski jezični portal
detto — (izg. dèto) prid. <indekl.> DEFINICIJA reg. koji je narečen [XY detto Batitore]; zvan (uz ime ili ime i prezime kao uputa za nadimak, ob. iron. ili podr.) ETIMOLOGIJA tal … Hrvatski jezični portal
dialektálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na dialekt, narečen: dialektalne raziskave / dialektalna poezija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dialéktičen — 1 čna o prid. (ẹ) nanašajoč se na dialektiko: dialektična metoda; dialektična filozofska smer; dialektične zakonitosti / dialektičen razvoj; dialektično mišljenje; dialektična protislovja ♦ filoz. dialektični materializem nauk o splošnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prizvòk — in prizvók óka m (ȍ ọ; ọ̑) 1. zvok, zven, ki navadno moteče spremlja določen osnovni zvok, zven: odpraviti, slišati prizvok; kovinski, nenavaden prizvok / v prizvoku njegovih besed je čutil užaljenost v glasu, s katerim jih je izgovoril 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
