naganjati — nagánjati (se) nesvrš. <prez. nàgānjām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (koga, što), v. nagoniti, nagnati 2. (se) a. trčeći, jureći loviti se, juriti, divljati (ob. o dječjoj igri) b. pren. ne moći se naći s kim u… … Hrvatski jezični portal
nagánjati — am nedov. (ȃ) delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem a) da kdo zapusti določen kraj, prostor: naganjati otroke iz sobe / naganjati kokoši z vrta b) da kdo kam gre, pride: naganjati otroke na igrišče / naganjati živino v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
júriti — nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje〉 1. {{001f}}(∅) vrlo brzo se kretati; trčati 2. {{001f}}naganjati (koga); progoniti ⃞ {{001f}}juri kao muha bez glave žuri se zbunjeno, nesuvislo, smeteno; ∼ suknje (za suknjama) biti ženskar … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nagòniti — (koga, što) nesvrš. 〈prez. nàgonīm, pril. sad. nàgonēći, gl. im. nàgonjēnje〉 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}nagnati{{/ref}} 2. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}naganjati (1){{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
natjerávati — (koga, što, se) nesvrš. 〈prez. natjèrāvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(koga, što), {{c=1}}v. {{ref}}natjerati{{/ref}} 2. {{001f}}(se) naganjati se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nagoniti — nagòniti (koga, što) nesvrš. <prez. nàgonīm, pril. sad. nàgonēći, gl. im. nàgonjēnje> DEFINICIJA 1. v. nagnati 2. v. naganjati (1) ETIMOLOGIJA na + v. goniti … Hrvatski jezični portal
natjeravati — natjerávati (se) nesvrš. <prez. natjèrāvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (koga, što), v. natjerati 2. (se) naganjati se ETIMOLOGIJA vidi natjerati … Hrvatski jezični portal
juriti — júriti nesvrš. <prez. īm, pril. sad. rēći, gl. im. rēnje> DEFINICIJA 1. (Ø) vrlo brzo se kretati; jurcati, trčati 2. naganjati (koga); progoniti FRAZEOLOGIJA juri kao muha bez glave žuri se zbunjeno, nesuvislo, smeteno; juriti suknje (za… … Hrvatski jezični portal
nagánjanje — a s (ȃ) glagolnik od naganjati: upreti se pretiranemu naganjanju k delu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prigánjati — am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, da se kdo hitreje giblje, premika: voznik priganja vole; priganjati konja v tek; priganjati z bičem, s palico / hodila sta tako počasi, da ju je moral priganjati 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora… … Slovar slovenskega knjižnega jezika