Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
nabrusiti — nabrúsiti (se) svrš. <prez. nàbrūsīm (se), pril. pr. īvši (se), imp. nabrúsi (se), prid. trp. nàbrūšen> DEFINICIJA 1. (što) učiniti oštricu čega oštrom, učiniti da što postane oštro (nož, kosa) upotrebom brusa; naoštriti 2. (se) (Ø, na što) … Hrvatski jezični portal
nabrusíti — in nabrúsiti im dov. (ȋ ú) narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje ● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti nabrúšen a o: nabrušeni meči, noži ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nabrusivati — nabrusívati (što, se, Ø) nesvrš. <prez. nabrùsujēm (se), pril. sad. nabrùsujūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA v. nabrusiti (se) ETIMOLOGIJA vidi nabrusiti … Hrvatski jezični portal
nabrusívati — (što, se, ∅) nesvrš. 〈prez. nabrùsujēm (se), pril. sad. nabrùsujūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}nabrusiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
naòštriti — (što, se) svrš. 〈prez. nàoštrīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. nàoštren〉 1. {{001f}}(što) povećati oštrinu sječiva, postići da što (nož, pila i sl.) bolje siječe ili reže; nabrusiti 2. {{001f}}(se) a. {{001f}}biti spreman, spremati se za… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nabrušeno — nàbrūšeno pril. DEFINICIJA 1. naoštreno, brusom istanjeno 2. pren. ljutito, spremno na svađu ETIMOLOGIJA vidi nabrusiti … Hrvatski jezični portal
naoštriti — naòštriti (se) svrš. <prez. nàoštrīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. nàoštren> DEFINICIJA 1. (što) povećati oštrinu sječiva, postići da što (nož, pila i sl.) bolje siječe ili reže; nabrusiti 2. (se) a. biti spreman, spremati se za… … Hrvatski jezični portal
dléto — a s (ẹ) orodje za dolbenje s kratkim prečnim rezilom: nabrusiti dleto; te izseke izdolbemo s srednje širokim dletom; plosko, polkrožno, žlebasto dleto; kamnoseško, mizarsko, rezbarsko dleto / ekspr. te kipe je ustvarilo odlično kamnoseško dleto… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iméti — imám nedov., iméj in imèj iméjte; imèl in imél iméla; nikalno nímam (ẹ ȃ nȋmam) 1. izraža, da je kaj osebkova svojina, lastnina: imeti avtomobil, hišo; imel je tri konje; imeti veliko knjig; malo, veliko ima; ekspr. nič nima 2. izraža, da je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
klèp — klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ) 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen 2. redko klepanje: slišal se je klep medm. (ȅ) posnema glas pri klepanju: s travnika se razlega: klep, klep … Slovar slovenskega knjižnega jezika
