- mráčnōst
- mráčnōst ž 〈G -osti, I -osti/-ošću〉 {{c=0}}stanje onoga što je mračno{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
mráčnōst
Look at other dictionaries:
mračnost — mráčnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga što je mračno ETIMOLOGIJA vidi mrak … Hrvatski jezični portal
mráčnost — i ž (á) lastnost, značilnost mračnega: mračnost in hladnost grajskih prostorov / z veselo novico mu je pregnal mračnost / ekspr. mračnost baladne vsebine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezizhódnost — i ž (ọ̄) brezizhodno stanje: še zmeraj vladata napetost in brezizhodnost; brezupna mračnost in brezizhodnost; občutek brezizhodnosti / brezizhodnost blokovske politike; brezizhodnost položaja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črnoglédnost — i ž (ẹ) lastnost črnogledega človeka: pesnikova mračnost in črnoglednost / zdaj je črnoglednost neutemeljena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehčáti — ám nedov. (á ȃ) 1. delati kaj tako, da se (rado) a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt; sneg se že mehča b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek c) reže, grize: mehčati meso; avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo 2. delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mračína — e ž (í) knjiž. stanje ozračja, ko je vidljivost zmanjšana; mrak: iz mračine se blešči nekaj svetlega; gledati v mračino dvorane; strele so švigale po sivi mračini / daljava je zastrta z mračino // redko mračnost: mračina neba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrák — a stil. ú m, mn. mrakóvi stil. mráki (ȃ) 1. čas, ko prehaja dan v noč: mrak je že / mrak se dela mrači se; knjiž. na zemljo je legel, padel mrak zmračilo se je; gost mrak; prvi, pozni mrak; ekspr. počakal je do trdega mraka / jutranji mrak zora … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrakôba — e ž (ó) nav. ekspr. 1. mrak, mračnost: v sobi je bila težka mrakoba; v mrakobi je videl gručo ljudi; privaditi se gozdni mrakobi; mrakoba pred viharjem / pogled v mrakobo prepada 2. negativno, neugodno razpoloženje: mrakobo je prinesel s seboj /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mrakôta — e ž (ó) nav. ekspr. mrak, mračnost: v sobi je bila mrakota; mrakota gozda / mrakota je plavala nad vsemi stvarmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕklost — i ž (ŕ) knjiž. mračnost, mrkost: jesenska mrklost / pregnati mrklost z njegovega obraza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
