- malòdūšje
- malòdūšje sr, {{c=1}}v. {{ref}}malodušnost{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
malòdūšje
Look at other dictionaries:
malodušje — malòdūšje sr DEFINICIJA v. malodušnost ETIMOLOGIJA vidi malodušan … Hrvatski jezični portal
malodúšje — a s (ȗ) stanje človeka, ki ni prepričan o uspehu dela, prizadevanja: kljub neuspehu ga ni prevzelo malodušje; malodušje je zajelo vso skupino; kazati, vzbujati malodušje; pretirana samozavest in malodušje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
malòdušnōst — ž osobina onoga koji je malodušan; malodušje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
malodušnost — malòdušnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je malodušan; malodušje ETIMOLOGIJA vidi malodušan … Hrvatski jezični portal
defetízem — zma m (ȋ) mnenje, prepričanje, da je kako (pomembno) delo, prizadevanje brezuspešno, malodušje: to ni več skepticizem, ampak defetizem; širiti med ljudmi defetizem; moreč defetizem; pojavi defetizma med vojaki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpuhtévati — am nedov. (ẹ) 1. nav. ekspr. izhlapevati, izparevati: vino v posodi izpuhteva; pod sončnimi žarki izpuhteva vlaga // izginjati, minevati: malodušje izpuhteva 2. knjiž. oddajati, širiti: motor izpuhteva vročino; nekatere živali izpuhtevajo močen… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
maloúpnost — i ž (ū) star. malodušje: biti nagnjen k maloupnosti; toniti v maloupnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasejáti — séjem dov., naséj in nasèj; nasejál (á ẹ̑) dati seme v zemljo, kjer bo vzklilo: nasejali so nekaj ajde; nasejati žito; radiča se je dosti nasejalo / semena nasejati; pren., ekspr. nasejati malodušje in nezaupanje med ljudi naseján a o: žito je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zajémati — am nedov. (ẹ̑) 1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajemati juho, pesek, vodo; zajemati z vedrom, zajemalko, žlico / zajemati seme v dlani / z žlico zajemati krompir v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zajéti — jámem dov., zajêmi zajemíte; zajél; nam. zajét in zajèt (ẹ á) 1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino: zajeti juho, kašo, pesek; zajeti z vedrom, zajemalko, žlico / zajeti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
