- lìčīnka
- lìčīnka ž 〈D L -nci, G mn -ākā/-ī〉 zool. {{c=0}}početni stadij u razvoju nižih životinja (gusjenica u leptira, punoglavac u žabu itd.); larva{{/c}}✧ {{001f}}rus.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
ličinka — lìčīnka ž <D L nci, G mn ākā/ ī> DEFINICIJA zool. početni stadij u razvoju nižih životinja (gusjenica u leptira, punoglavac u žabu itd.); larva ETIMOLOGIJA rus. ličínka ≃ v. lice … Hrvatski jezični portal
ličínka — e ž (ȋ) zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Лярва — Венецианские карнавальные маски larva Лярва (лат. larvæ привидение, изначально маска, личина … Википедия
ógrc — a m (ọ̑) 1. loj, zastal v zunanjem delu žleze lojnice: iztiskati ogrce / po obrazu ima ogrce 2. agr. ličinka majskega hrošča in nekaterih drugih hroščev, ki objeda korenine, gomolje rastlin: uničevati ogrce; krt se hrani tudi z ogrci ◊ vet.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozlíček — čka m (ȋ) manjšalnica od kozlič: kozice, telički in kozlički; skače kot kozliček ◊ zool. hišni kozliček hrošč z dolgimi tipalkami, katerega ličinka uničuje obdelan les, Hylotrupes bajulus; veliki hrastov kozliček velik hrošč, katerega ličinka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mušíca — e ž (í) 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic ∙ star. vinske mušice vinski bratci ♦ med. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prélec — lca m (ẹ̑) nav. mn., zool. nočni metulji, katerih ličinke se zapredejo in v zapredku zabubijo, Bombycidae: ličinke prelcev / borov prelec katerega ličinka jé iglice in brste bora, Dendrolimus pini; murvov prelec; pinijev sprevodni prelec;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trakúlja — e ž (ú) členast zajedavec, ki odrasel živi v črevesu človeka ali živali: dobiti, imeti, odpraviti trakuljo ♦ zool. ozka trakulja v človeškem črevesu živeč zajedavec, katerega ličinka se razvije v prašičih, Taenia solium; pasja trakulja v pasjem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zòlj — zôlja in zólj a m (ȍ ó; ọ̑) zool., v zvezah: goveji zolj žuželka, katere ličinke se zajedajo v govedo, Hypoderma bovis; konjski zolj žuželka, katere ličinka zajeda konja, Gastrophilus intestinalis; ovčji zolj žuželka, katere ličinka zajeda ovco … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brahiolàrija — ž zool. ličinka morske zvijezde ✧ {{001f}}nlat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika