Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
kuriti — kúriti nesvrš. <prez. kȗrīm, pril. sad. kúrēći, gl. im. kúrēnje> DEFINICIJA 1. a. (što), v. ložiti [kuriti vatru] b. (Ø) gorjeti, imati vrućicu, imati temperaturu 2. žarg. (koga) nagovarati, poticati ETIMOLOGIJA prasl. *kuriti (rus. kurít … Hrvatski jezični portal
kuríti — in kúriti im nedov. (ȋ ú) 1. delati in vzdrževati ogenj: kuriti z drvmi, s premogom; kuriti na ognjišču, v peči / pastirji so kurili na travniku / kuriti kres, ogenj // pog. ogrevati, segrevati: sobo bodo kurili; stanovanje kurijo tudi poleti;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ôgenj — ôgnja m (ó) 1. pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto: ogenj gori, plapola, tli, ugaša, žari; ogenj greje; ogenj v peči prasketa; ogenj je zagorel in razsvetlil okolico; ekspr. ogenj požira seno; kuriti, zanetiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Nickern — Stadtteil der Landeshauptstadt Dresden Koordinaten … Deutsch Wikipedia
lòžiti — (što) nesvrš. 〈prez. lȍžīm, pril. sad. lòžēći, prid. trp. lȍžen, gl. im. lȍžēnje〉 potpaljivati i održavati vatru dodavanjem goriva; kuriti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ložiti — lòžiti (što) nesvrš. <prez. lȍžīm, pril. sad. lòžēći, prid. trp. lȍžen, gl. im. lȍžēnje> DEFINICIJA potpaljivati i održavati vatru dodavanjem goriva; kuriti ETIMOLOGIJA prasl. *ložiti: polagati (rus. ložít , češ. ložit) ≃ v. ležati, leći … Hrvatski jezični portal
zakuriti — zakúriti svrš. <prez. zàkūrīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàkūren> DEFINICIJA reg. 1. (što) naložiti, zapaliti (vatru) 2. (Ø) dobiti visoku temperaturu, zavatriti ETIMOLOGIJA za + v. kuriti … Hrvatski jezični portal
brikét — a m (ẹ̑) nav. mn., teh. v določeno obliko stisnjen gorljiv material, stisnjenec: predelati premogov prah v brikete; kuriti z briketi; jajčasti, opekasti briketi; žagovina v briketih // agr. stisnjena krmna mešanica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
búkov — a o prid. (ú) 1. nanašajoč se na bukev: bukov les; bukov žir; bukovo listje / bukov gozd / bukov parket; kuriti z bukovimi drvmi; bukovo pohištvo / bukova goba kresilna goba; zabit kot bukov štor zelo 2. ekspr. neroden, okoren: fant je še ves… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bútara — e ž (ú) 1. več kratko nasekanih in povezanih vej za kurjavo: delati butare; kuriti z butarami; skladovnica butar // več skupaj povezanih istovrstnih predmetov: zvezati v butaro; butara prekel, dračja / zastar. butara usnja sveženj; pren. težka… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
