Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
kompleksno — kòmpleksno pril. DEFINICIJA na kompleksan način: 1. uzimajući sve u obzir, u svim dijelovima, sa svih strana, cjelokupno, ukupno 2. složeno, zamršeno, zapleteno, komplicirano [razmotriti kompleksno] ETIMOLOGIJA vidi kompleks … Hrvatski jezični portal
kompléksen — sna o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov; obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten … Slovar slovenskega knjižnega jezika
involúcija — ž 1. {{001f}}stanje i svojstvo onoga što je zapleteno; zamršenost, zapetljanost 2. {{001f}}stanje onoga koji se istrošio, koji je dotrajao, propao; oronulost, opadanje, slabljenje 3. {{001f}}psih. proces nazadovanja, raspadanja ili dezintegracije … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kòmpleksnōst — ž osobina onoga koji je kompleksan, svojstvo onoga što je kompleksno … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kompleksan — kòmpleksan prid. <odr. snī> DEFINICIJA 1. koji je sastavljen od više dijelova, materijala i sl. [kompleksan stroj]; složen 2. koji je krajnje zamršen [kompleksna situacija]; zapleten 3. koji uzima u obzir sve detalje [kompleksno rješenje];… … Hrvatski jezični portal
kompleksnost — kòmpleksnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je kompleksan, svojstvo onoga što je kompleksno ETIMOLOGIJA vidi kompleks … Hrvatski jezični portal
involucija — involúcija ž DEFINICIJA 1. stanje i svojstvo onoga što je zapleteno; zamršenost, zapetljanost 2. stanje onoga koji se istrošio, koji je dotrajao, propao; opadanje, oronulost, slabljenje 3. psih. proces nazadovanja, raspadanja ili dezintegracije,… … Hrvatski jezični portal
individualizírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. skupinsko, kompleksno obravnavanje česa spremeniti v individualno: individualizirati vzgojo / individualizirati družbeno zavest 2. knjiž. s poudarjanjem lastnosti, značilnosti orisati človeka kot posameznika: avtor je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
števílo — a s (í) 1. kar izraža, koliko enot kaj obsega: povedati število; zapisati število z besedo, s številko; računati s števili; majhno število; število nič; poštevanka števila tri / nizko, visoko število majhna, velika vrednost števila / dokazati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
