Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
kabelski — kábelskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na kabele SINTAGMA kabelski dijagram tehn. nacrt koji pokazuje put kabela između dijelova nekog tehničkog sustava (kompjuterskog i sl.); kablovski; kabelski usklađivač tehn. uređaj koji omogućuje upotrebu… … Hrvatski jezični portal
kábelski — pril. pomoću kablova, kablovima, na kablove … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
kabelski — kábelski pril. DEFINICIJA pomoću kablova, kablovima, na kablove ETIMOLOGIJA vidi kabel … Hrvatski jezični portal
kábelski — a o [bǝl] prid. (á) nanašajoč se na kabel: a) kabelska linija; vzpostaviti kabelsko zvezo / položiti kabelsko omrežje / kabelska izolacija / kabelski vod b) vozički s kabelsko vleko c) kabelska dolžina ◊ elektr. kabelski boben boben za navijanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kablovski — káblovskī prid. DEFINICIJA v. kabelski SINTAGMA kablovska televizija sustav prenošenja TV programa putem koaksijalnog kabla (čije uvođenje plaća korisnik) radi korištenja većeg broja kanala ETIMOLOGIJA vidi kabel … Hrvatski jezični portal
bóben — bna m (ọ̑) 1. glasbilo v obliki valja, ki ima na obeh straneh napeto kožo: bobni ropotajo; igrati, tolči, udarjati na boben; razbijati po bobnu; veliki boben; vojaški boben; sit sem ko boben; trebuh je napet kot boben; na to se razume, spozna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
járek — rka m (ā) 1. v zemljo narejena ožja podolgovata vdolbina: jarki odvajajo vodo, preprezajo travnik; čistiti, delati, kopati jarke; skočiti čez jarek; pasti v jarek; razmejiti parcele z jarki; dolg, ozek jarek / drenažni, namakalni, odtočni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jášek — ška m (ȃ) navpičen ali zelo strm cevast prostor, zlasti za dostop do česa pod površjem: izkopati jašek; betonski jašek; pokrov za jašek / redko na mizi je bil jašek za črnilnik vdolbina // tak prostor, ki vodi v notranjost rudnika: rudarji se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káblovski — a o prid. (á) kabelski: kablovska mreža / kablovski jarek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
končník — in kônčnik a m (í; ō) redko končni del, konec: sedel je na končnik trama / končniki tirov se v daljavi na videz stikajo ♦ elektr. kabelski končnik priprava za zaščito konca kabla … Slovar slovenskega knjižnega jezika
