Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
jezditi — jézditi (Ø) nesvrš. <prez. īm, pril. sad. dēći, gl. im. jéžđēnje> DEFINICIJA 1. ekspr. vrlo brzo jahati; galopirati 2. pren. brzo prolaziti; juriti ONOMASTIKA Jèzdimir m. os. ime (narodno, uglavnom pravosl.), zast.; hip.: Jéšo, Jèzdān pr.:… … Hrvatski jezični portal
jézditi — im nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se s pomočjo živali, na kateri se sedi: jezditi konja; jezditi čez travnik, v mesto; jezditi na kameli, na konju; jezditi v diru, v koraku; pren., ekspr. čoln je jezdil na velikem valu proti obali 2. sedeti na čem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jezdáriti — im nedov. (á ȃ) 1. večkrat jezditi: spominja se, kako je jezdaril po teh potih; v takih dnevih je jezdaril okrog / skupine vojakov jezdarijo po mestu jahajo sem in tja 2. gojiti jahanje, ukvarjati se z jahanjem: po dolgem premoru je spet želela… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skòk — skóka in skôka m (ȍ ọ, ó) 1. glagolnik od skočiti: a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ездить — езжу, укр. ̈здити, ̈жджу, цслав. ѣздити, ѣждѫ, болг. яздя, сербохорв. jѐзди̑м, jѐздити, словен. jȇzdim, jėzditi, чеш. jezdim, jezditi, польск. jeżdżę, jezdzic. в. луж. jězdzu, jězdzic, н. луж. jezdzu, jezdzis. Связано с езда (см.), др.… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
ездить — е/зжу, е/здишь, е/здят, нсв. 1) Двигаться, перемещаться по суше или по воде при помощи каких л. средств передвижения (о движении, совершаемом в одном направлении не один раз или в разных направлениях). Ездить на работу на метро. Никто по этой… … Популярный словарь русского языка
projezditi — projèzditi (Ø) svrš. <prez. projèzdīm, pril. pr. īvši, prid. rad. projèzdio/projèzdila ž> DEFINICIJA knjiž. 1. jezdeći proći kroz neko mjesto 2. proletjeti, projuriti ETIMOLOGIJA pro 4 + v. jezditi … Hrvatski jezični portal
najezda — nȁjezda ž DEFINICIJA 1. a. pejor. zauzimanje neke zemlje velikom osvajačkom silom [najezda osvajača] b. nailazak velikog mnoštva [najezda skakavaca] 2. pren. nailazak mnoštva ljudi u neku zemlju ili kraj i sl. [najezda turista] ETIMOLOGIJA na + v … Hrvatski jezični portal
odjezditi — odjézditi (Ø) svrš. <prez. òdjēzdīm, pril. pr. īvši, prid. rad. odjézdio> DEFINICIJA ekspr. 1. otići jezdeći na konju 2. pren. razg. ekspr. izgubiti se iz društva, nestati, otići naglo ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. jezditi … Hrvatski jezični portal
dojezditi — dojèzditi svrš. <prez. dòjezdīm, pril. pr. īvši, prid. rad. dojézdio> DEFINICIJA arh. jez. knjiž. doći jezdeći, usp. dojahati (1) ETIMOLOGIJA do 1 + v. jezditi … Hrvatski jezični portal
