Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
jamstvo — jàmstvo sr <G mn tāvā> DEFINICIJA 1. pravn. ugovorom utvrđena odgovornost koju netko preuzima prema vjerovniku, usp. jamčiti (1a) 2. obveza proizvođača i prodavača u nekom vremenskom trajanju radi otklanjanja možebitnih kvarova na proizvodu … Hrvatski jezični portal
jámstvo — a s (ȃ) 1. (porokova) obveza za izpolnitev obljube, dolžnosti: dati, odpovedati jamstvo za kredit; prenehanje jamstva / zavarovalnica je razširila jamstvo; začetek jamstva // trg. obveza za brezplačno popravilo okvare v določenem roku po nabavi; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garàncija — ž 1. {{001f}}jamstvo, jamčenje, sigurnost 2. {{001f}}jamčevina 3. {{001f}}obveza proizvođača da će u garantnom roku besplatno otkloniti neispravnosti i kvarove na prodanoj robi; jamstvo 4. {{001f}}dokument koji predstavlja i dokazuje garanciju i… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
aval — àvāl m <G mn avála> DEFINICIJA bank. mjenično ili čekovno jamstvo ETIMOLOGIJA fr., tal. avallo: jamstvo ← arap. hawȃla: ovlast … Hrvatski jezični portal
kaucija — kàūcija ž DEFINICIJA trg. pravn. jamstvo u gotovom novcu, vrijednosnim papirima ili prepuštanjem prava uknjižbe na imovinu da će se neka prihvaćena obveza ispuniti; služi i kao nadoknada za eventualnu štetu; jamčevina, polog ETIMOLOGIJA njem.… … Hrvatski jezični portal
pignus — pìgnus m DEFINICIJA pravn. pov. u rimskom pravu, jamstvo na pokretnim stvarima; jamstvo, založeno pravo ETIMOLOGIJA lat … Hrvatski jezični portal
garancija — garàncija ž DEFINICIJA 1. jamstvo, jamčenje, sigurnost 2. jamčevina 3. obveza proizvođača da će u garantnom roku besplatno otkloniti neispravnosti i kvarove na prodanoj robi; jamstvo 4. dokument koji predstavlja i dokazuje garanciju i njezino… … Hrvatski jezični portal
nèomejèn — êna o prid. (ȅ ȅ ȅ é) ki ni omejen: neomejen prostor / neomejeno trajanje / vladati z neomejeno oblastjo; njegove pravice so neomejene / publ. dežele z neomejenimi gospodarskimi možnostmi / ekspr. pri njih je oče neomejen gospodar / star.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omejíti — ím dov., oméjil (ȋ í) 1. določiti, označiti mejo česa: omejiti igrišče s črto / težko je časovno omejiti ta pojav 2. narediti, povzročiti, da kaj ne preseže določene meje, stopnje: ta mehanizem omeji hitrost dvigala / ekspr. omejiti izgube na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
osében — bna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na oseba 1: osebna privlačnost; osebne značilnosti / osebni dohodek vsota, ki jo zaposleni na določena razdobja prejme za svoje delo; zahtevati od koga osebne podatke; osebna izkaznica izkaznica, ki dokazuje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
