- iznakáziti
- iznakáziti (koga, što) svrš. 〈prez. iznàkāzīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. iznàkāžen〉 {{c=0}}učiniti nakaznim; unakaziti{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
iznakáziti
Look at other dictionaries:
iznakaziti — iznakáziti (koga, što) svrš. <prez. iznàkāzīm, pril. pr. īvši, prid. trp. iznàkāžen> DEFINICIJA učiniti nakaznim; unakaziti ETIMOLOGIJA iz + v. nakaza, nakaziti … Hrvatski jezični portal
iznakáziti — im tudi iznakazíti ím tudi znakáziti im tudi znakazíti ím dov., iznakázil tudi znakázil (ā ȃ; ȋ í) spremeniti naravno, pravilno obliko česa: bolezen ga je zelo iznakazila; v pretepu so mu iznakazili obraz; brezoseb. tako ga je iznakazilo, da ga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iznakazivati — iznakazívati (koga, što) nesvrš. <prez. iznakàzujēm, pril. sad. iznakàzujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. iznakaziti ETIMOLOGIJA vidi iznakaziti … Hrvatski jezični portal
iznakazívati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. iznakàzujēm, pril. sad. iznakàzujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}iznakaziti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
iznakaženost — iznàkāženōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je iznakažen ili onoga što je iznakaženo; unakaženost ETIMOLOGIJA vidi iznakaziti … Hrvatski jezični portal
deformírati — am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti naravno, pravilno obliko česa; skaziti, iznakaziti: bolezen mu je postavo močno deformirala; slikar je deformiral obraze v grozljive spake; les spomladanske sečnje rad razpoka in se deformira // spremeniti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
iznakáženje — tudi iznakažênje tudi znakáženje tudi znakažênje a s (ȃ; é) glagolnik od iznakaziti: iznakaženje obraza / iznakaženje duševnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagrdíti — ím dov., nagŕdil (ȋ í) knjiž. skaziti, iznakaziti: bolezen ji je nagrdila obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakáziti — im tudi nakazíti ím dov., nakázil (ā ȃ; ȋ í) skaziti, iznakaziti: kdo te je tako nakazil; bolezen ji je nakazila obraz nakážen a o tudi nakažèn êna o: imeti nakažen obraz; žrtve so bile zelo nakažene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogrdíti — ím dov., ogŕdil (ȋ í) 1. ekspr. vzeti ugled, osramotiti: ogrdil ga je pred tovariši / ogrditi komu ime 2. star. umazati, onesnažiti: sobo so precej ogrdili; ogrditi si obleko 3. star. skaziti, iznakaziti: brazgotina na obrazu jo je ogrdila / to… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
