izjáviti — im dov. (á ȃ) javno izraziti svoje mnenje, navadno o pomembnem vprašanju: predstavnik vlade je izjavil, da bodo vprašanje narodne manjšine čimprej rešili; izjaviti kaj pod prisego, pred pričami / izjavil je, da ni kriv ∙ šalj. hči je odločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpovédati — povém dov. (ẹ) 1. narediti, povzročiti, da za koga preneha obstajati določeno (pravno) razmerje: zaradi spora sem odpovedal službo; odpovedati komu službo, stanovanje // izjaviti, da osebek a) ne priznava več veljavnosti česa: odpovedati pogodbo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òčitovati — (što, se) dv. 〈prez. tujēm (se), pril. sad. tujūći (se), pril. pr. āvši (se), gl. im. ānje〉 1. {{001f}}(što) izjaviti, iskazati, pokazati [∼ ljubav, arh. izjaviti ljubav] 2. {{001f}}(se) izjasniti/izjašnjavati se o čemu … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
očitovati — òčitovati (se) dv. <prez. tujēm (se), pril. sad. tujūći (se), pril. pr. āvši (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (što) izjaviti, iskazati, pokazati [očitovati ljubav, arh. izjaviti ljubav] 2. (se) izjasniti/izjašnjavati se o čemu ETIMOLOGIJA… … Hrvatski jezični portal
licencírati — am dov. in nedov. (ȋ) šport. uradno izjaviti, da je kaj za določen namen primerno, ustrezno, potrditi: licencirati dirkalno progo ◊ vet. licencirati bika, merjasca po komisijskem ogledu izjaviti, da je primeren, ustrezen za oplojevanje, potrditi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obljubíti — in obljúbiti im dov. (ȋ ū) izjaviti komu, da bo kaj dobil, bo česa deležen: obljubiti komu nagrado, zvestobo; obljubil je, da mu bo dobro pri njem; slovesno obljubiti / knjiž. obljubiti na svojo čast / obljubiti komu kazen / oče je hčer obljubil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odrêči — rêčem dov., odrêci odrecíte; odrékel odrêkla (é) navadno z dajalnikom 1. meniti, trditi, da kdo ni upravičen do tega, kar nakazuje določilo: odrekli so mu pravico do nastopa / kritika mu je odrekla umetniški talent 2. ne narediti, kar se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
potrdíti — in potŕditi im dov. (ȋ ŕ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je kaj prej povedanega ali storjenega v skladu z resničnostjo: oče je potrdil njegove besede; priča je izjavo potrdila; zdravnik je potrdil, da je noga zlomljena; res je bilo tako, je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priznáti — znám dov. (á ȃ) 1. z besedo, kretnjo izraziti, da je osebek storilec tega, česar je obdolžen: obtoženec je dejanje priznal; priznati krajo, zločin; priznal je, da je zažgal hišo; priznati po mučenju / priznam, da sem to storil // strinjati se,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
deklarírati — deklaríra|ti (što, se) dv. 〈prez. deklàrīrām (se), pril. sad. ajūći (se), pril. pr. āvši (se), prid. trp. deklàrīrān, gl. im. ānje〉 1. {{001f}}formalno ili službeno izjaviti/izjavljivati, objaviti/objavljivati deklaraciju (1) 2.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika