- izbúljiti
- izbúljiti svrš. 〈prez. ìzbūljīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. ìzbūljen〉, {{c=1}}v. {{ref}}buljiti{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
izbúljiti — im dov. (ú ȗ) v zvezi z oči na široko odpreti veke in potisniti zrklo navzven: izbuljiti oči od strahu, začudenja; v grozi so se ji izbuljile oči / ekspr. ko je to slišal, videl, je kar oči izbuljil presenečeno se je začudil izbúljen a o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izrogáčiti — (što) svrš. 〈prez. izrògāčīm, pril. pr. īvši, prid. trp. izrògāčen〉, ob. {{001f}}u: [∼ oči izbečiti, izbuljiti, razrogačiti oči (u čudu, od iznenađenja)]; razrogačiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zabijéljeti — zabijélje|ti (se) svrš. 〈prez. zàbijēlīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. rad. zabijélio/zabijéljela (se) ž〉 1. {{001f}}postati bijel 2. {{001f}}pojaviti se bijel, zablistati bjelinom ⃞ {{001f}}∼ti očima razrogačiti oči, izbuljiti oči; zora je… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zakoláčiti — (čime) svrš. 〈prez. zakòlāčīm, pril. pr. īvši, prid. rad. zakoláčio〉, ob. {{001f}}u: ⃞ {{001f}}∼ očima 1. {{001f}}izbuljiti oči u čudu 2. {{001f}}pren. jako se začuditi … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zabijeljeti — zabijéljeti (se) svrš. <prez. zàbijēlīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. rad. zabijélio/zabijéljela (se) ž> DEFINICIJA 1. postati bijel 2. pojaviti se bijel, zablistati bjelinom FRAZEOLOGIJA zabijeljeti očima razrogačiti oči, izbuljiti oči; … Hrvatski jezični portal
zakolačiti — zakoláčiti (čime) svrš. <prez. zakòlāčīm, pril. pr. īvši, prid. rad. zakoláčio> DEFINICIJA ob. u: FRAZEOLOGIJA zakolačiti očima 1. izbuljiti oči u čudu 2. pren. jako se začuditi ETIMOLOGIJA vidi zakolutati … Hrvatski jezični portal
izrogačiti — izrogáčiti (što) svrš. <prez. izrògāčīm, pril. pr. īvši, prid. trp. izrògāčen> DEFINICIJA ob. u: [izrogačiti oči izbečiti, izbuljiti, razrogačiti oči (u čudu, od iznenađenja)]; razrogačiti ETIMOLOGIJA iz + v. rog … Hrvatski jezični portal
izbúhniti — em dov. (ú ȗ) 1. nav. ekspr. dati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: v sodu se je naredil led in izbuhnil dno; zid se je izbuhnil ♦ les. les se izbuhne se izboči 2. nar. izbuljiti: prestrašeno, začudeno je izbuhnil oči izbúhnjen a o:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrogáčiti — im dov. (á ȃ) knjiž., redko izbuljiti: razrogačiti oči od začudenja razrogáčen a o: gledati z razrogačenimi očmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika