Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
homofonija — homofònija ž DEFINICIJA 1. glazb. glazbeni slog koji tvore glas (melodijska linija) i pratnja koja melodiju samo podupire 2. fon. identičnost po izgovoru, ali ne po značenju ETIMOLOGIJA grč. homophōnía ≃ homo 1 + fonija … Hrvatski jezični portal
homofonija — homofònija dkt. Homofònijos savitùmai … Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas
homofoníja — e ž (ȋ) muz. večglasje z eno poudarjeno melodijo, ki so ji drugi glasovi harmonična spremljava: skladba v homofoniji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jednòglāsje — ž 1. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}jednoglasnost{{/ref}} 2. {{001f}}lingv. podudaranje leksema po izgovoru, ali ne po značenju i pisanju; homofonija … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
homofon — hȍmofōn prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je jednoglasan, jednakozvučan ETIMOLOGIJA vidi homofonija … Hrvatski jezični portal
jednoglasje — jednòglāsje ž DEFINICIJA 1. v. jednoglasnost 2. lingv. podudaranje leksema po izgovoru, ali ne po značenju i pisanju; homofonija ETIMOLOGIJA vidi jednoglasan … Hrvatski jezični portal
homo... — prvi del zloženk nanašajoč se na enak, podoben: homofonija, homologen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
