Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
groziti — gròziti se (čega, komu) nesvrš. <prez. īm se, pril. sad. zēći se, gl. im. gròžēnje> DEFINICIJA 1. (čega) dobivati grozu od čega; grstiti se 2. (komu) prijetiti komu, izražavati se prijeteći, služiti se prijetnjama; zagrozivati se… … Hrvatski jezični portal
grozíti — ím nedov. (ȋ í) 1. obljubljati, napovedovati komu kaj neprijetnega, hudega: rad grozi, ne naredi pa nič; vedno mu je grozil, da ga bo kaznoval; grozijo mu z dražbo; zastar. grozil se je, da nas bo tožil / hiša grozi, da se bo zrušila //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garǝĝ - — garǝĝ English meaning: grim, grievous Deutsche Übersetzung: “grauenvoll; Grauen” Material: Arm. karcr “hard”, karcem “I dread, believe”; Gk. γοργός “ grim, fierce, terrible , wild”, Γοργώ “bugbear, spectre, bogeyman”, γοργου̃σθαι … Proto-Indo-European etymological dictionary
zagrozívati se — nesvrš. 〈prez. zagròzujēm se, pril. sad. zagròzujūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zagroziti se{{/ref}}, {{ref}}groziti se{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zgroziti — zgròziti (koga, se) svrš. <prez. zgrȍzīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. zgrȍžen> DEFINICIJA ispuniti (se) grozom; preneraziti (se), zaprepastiti (se) ETIMOLOGIJA s (sa ) + v. groza, groziti … Hrvatski jezični portal
zagroziti — zagròziti se (komu, čime) svrš. <prez. zàgrozīm se, pril. pr. īvši se, prid. rad. zagròzio se> DEFINICIJA zaprijetiti komu, priprijetiti komu ETIMOLOGIJA za + v. groza, groziti … Hrvatski jezični portal
zagrozivati — zagrozívati se nesvrš. <prez. zagròzujēm se, pril. sad. zagròzujūći se, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zagroziti, groziti ETIMOLOGIJA vidi zagroziti … Hrvatski jezični portal
grožnja — gróžnja ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA rij. prijetnja, usp. groziti ETIMOLOGIJA vidi groza … Hrvatski jezični portal
drážba — e ž (ȃ) javna prodaja, pri kateri dobi blago, kdor ponudi zanj največjo vsoto: udeležiti se dražbe; kupiti, prodati na dražbi / posestvo je šlo na dražbo; groziti z dražbo / prisilna dražba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
glád — ú in a m (ȃ) 1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji 2. pomanjkanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
