- gromòvit
- gromòvit prid. 〈odr. -ī〉 {{c=0}}1. {{001f}}koji tutnji, koji je vrlo glasan, koji odjekuje 2. {{001f}}{{/c}}iron. {{c=0}}gromoglasan{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
gromovit — gromòvit prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji tutnji, koji je vrlo glasan, koji odjekuje 2. iron. gromoglasan ETIMOLOGIJA vidi grom … Hrvatski jezični portal
gromovít — a o prid. (ȋ) 1. ekspr. zelo glasen, hrupen: zavpil je z gromovitim glasom; gromovito ploskanje / ni bilo velikih, gromovitih besed navdušenih, vznesenih 2. zastar. poln grmenja: poletje je bilo viharno in gromovito gromovíto prisl.: gromovito… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gromòglasan — prid. 〈odr. snī〉 iron. koji je glasan kao grom (o velikim i oštrim riječima, smijehu itd.); gromopucateljan, gromovit … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
gromoglásen — sna o prid. (ā) knjiž., redko gromovit, gromek: slišal se je gromoglasen krohot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gromôten — tna o prid. (ó) zastar. gromovit, gromek: gromoten smeh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gromóven — vna o prid. (ọ̄) knjiž., redko gromovit, gromek: gromoven glas … Slovar slovenskega knjižnega jezika