Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
glušiti — glúšiti (Ø) nesvrš. <prez. glȗšīm, pril. sad. šēći, gl. im. šēnje> DEFINICIJA postajati gluh, postajati gluši, oglušivati [s prilogom kao kvantifikatorom: postajati sve više gluh, sve više i više gluh] ETIMOLOGIJA vidi gluh … Hrvatski jezični portal
glušíti — ím nedov. (ȋ í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagluhnuti — zaglúhnuti svrš. <prez. zàglūhnēm, pril. pr. ūvši, prid. trp. zàglūhnūt> DEFINICIJA v. zaglušiti ETIMOLOGIJA za + v. gluh, glušiti … Hrvatski jezični portal
gluhnuti — glȕhnuti svrš. <prez. nēm, pril. sad. glúšēći, gl. im. glúšēnje> DEFINICIJA v. glušiti ETIMOLOGIJA vidi gluh … Hrvatski jezični portal
glušênje — a s (é) glagolnik od glušiti ali glušeti: skrbi jo njegovo naglo glušenje; glušenje ropota … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ogluševáti — újem nedov. (á ȗ) s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: brnenje strojev ga oglušuje; trušč ljudi oglušuje // povzročati, da se kaj ne sliši; glušiti: mah je ogluševal korake / gromi so ogluševali drug drugega oglušujóč a e:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
