- fìguratīvno
- fìguratīvno pril. {{c=0}}na figurativan način; slikovito{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
fìguratīvno
Look at other dictionaries:
figurativno — fȉguratīvno pril. DEFINICIJA na figurativan način; slikovito ETIMOLOGIJA vidi figura … Hrvatski jezični portal
figuratíven — vna o prid. (ȋ) nanašajoč se na figuracijo ali na figura 5: slikati na figurativen način; figurativno kiparstvo, slikarstvo / figurativna umetnost figuralna umetnost / figurativen ples // knjiž. okrašen, olepšan: figurativno izražanje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
frîz — frîz1 m 〈N mn frízovi, G ōvā〉 arhit. figurativno ili ornamentalno ukrašena horizontalna greda, raščlanjuje zidove jedan od drugoga ili zid od krova; ima dekorativnu funkciju ✧ {{001f}}njem. frîz2 m žarg., {{c=1}}v. {{ref}}frizura{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
àpstraktno — pril. 1. {{001f}}bez oslonca na materijalnost činjenica, neusmjereno prema stvarnom stanju stvari [razgovarati ∼; ∼ misliti], opr. realno, činjenično, s uvidom u činjenice 2. {{001f}}tako da sadrži apstrakciju [slikati ∼], opr. realistički,… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
apstraktno — àpstraktno pril. DEFINICIJA 1. bez oslonca na materijalnost činjenica, neusmjereno prema stvarnom stanju stvari [razgovarati apstraktno; apstraktno misliti], opr. s uvidom u činjenice, realno, činjenično 2. tako da sadrži apstrakciju [slikati… … Hrvatski jezični portal
friz — frȋz1 m <N mn frízovi, G ōvā> DEFINICIJA arhit. figurativno ili ornamentalno ukrašena horizontalna greda, raščlanjuje zidove jedan od drugoga ili zid od krova, ima dekorativnu funkciju ETIMOLOGIJA njem. Fries ≃ srlat. frisium (opus):… … Hrvatski jezični portal
epíteton órnans — epítetona órnansa in epíteta órnansa m, im., tož. mn. tudi epíteta ornántia [ ncia] s (ȋ ọ̑; ȋ ā) lit. ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo; ukrasni pridevek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okrásen — sna o prid. (ā) 1. namenjen olepšavi: okrasni predmeti / okrasni lonec za lončnice; okrasni robec v žepu na prsih; okrasni trakovi; okrasna keramika; okrasne resice; narediti pri podpisu okrasno vijugo / okrasni namen olepševalni; okrasna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridévek — vka m (ẹ̑) 1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka: ni ga več ogovarjal s pridevkom oče / za imenom je opuščal plemiški pridevek naslov // knjiž. izraz, ki se daje osebi po kaki značilnosti; vzdevek:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukrásen — sna o prid. (ā) knjiž. okrasen: ukrasni predmeti / narediti ukrasno vijugo ♦ lit. ukrasni pridevek ustaljen prilastek, ki ima določujočo in figurativno funkcijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
