Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
dikcija — dìkcija ž DEFINICIJA 1. kazal. način izgovaranja glasova i riječi u govoru i pjevanju [ima dobru/lošu dikciju] 2. njegovanje pravilnog rada govornih organa, ljepote, jasnoće i društvene prepoznatljivosti izgovora ETIMOLOGIJA lat. dictio:… … Hrvatski jezični portal
díkcija — e ž (í) 1. način izgovarjanja besed ali stavkov, izreka: naša gledališka dikcija temelji na osrednjem govoru; ima dognano, lepo dikcijo; monotona dikcija 2. način izražanja, podajanja, slog: dikcija njegovih pesmi postaja vznesena; novi prijemi v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dikcija — di̇̀kcija dkt. Áiški di̇̀kcija … Bendrinės lietuvių kalbos žodyno antraštynas
dikcija — dìkcija sf. (1) TrpŽ tarsena, būdas tarti žodžius, skiemenis ir garsus kalbant, dainuojant ir deklamuojant … Dictionary of the Lithuanian Language
aiškus — aiškus, i adj. (1, 3), aiškùs, ì (4) 1. SD75 gerai matomas, šviesus, skaistus, giedras: Kai aplink drignė, tai mėnulis ne tep aiškus Gs. Saulutė patekė[jo] neaiški – bus lytaus Gs. Aiškus dangus K.Būg. Ryt bus aiškus oras Vv. Jei saulėlydžiai… … Dictionary of the Lithuanian Language
tarsena — tar̃sena sf. (1) BŽ115,446, FT, DŽ, NdŽ, tarsena (1) Š; Rtr, KŽ tarimo būdas, dikcija: Įgimta netaisyklinga tar̃sena MedŽ390. Jis iš Gervienės tarsenos staiga atspėjo jos kilmę ir palinksmėjęs ėmė su ja žemaičiuoti rš. Bet kalbančiam reik… … Dictionary of the Lithuanian Language
épičen — čna o prid. (ẹ) epski: epični ciklus; epične pesmi / epična dikcija / epična širina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
