- žvèplo
- žvèplo sr {{c=0}}({{/c}}žvèpla ž{{c=0}}){{/c}} reg. {{c=0}}sumpor (za zaštitu bačve u kojoj se njeguje vino){{/c}}✧ {{001f}}njem.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
žvèplo
Look at other dictionaries:
žveplo — žvèplo sr (žvèpla ž) DEFINICIJA reg. sumpor (za zaštitu bačve u kojoj se njeguje vino) ETIMOLOGIJA njem. Schwefel … Hrvatski jezični portal
žvêplo — a s (é) krhka nekovina živo rumene barve, ki gori z modrim plamenom: pridobivanje žvepla; vonj po gorečem žveplu / žveplo v prahu ∙ ekspr. bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika silovito ga napadati z besedami ♦ min. amorfno, kristalno žveplo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žveplén — a o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na žveplo: žvepleni prah; žveplene pare / žvepleno škropivo / žveplene toplice / žvepleni dež dež z žveplenimi snovmi / žveplena barva živo rumena barva ♦ farm. žvepleni puder puder, ki vsebuje žveplov cvet in se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žvêplov — a o prid. (é) nanašajoč se na žveplo: žveplov prah; žveplove pare / žveplove spojine ♦ agr. žveplov trak trak iz v ognju obstojnega materiala, na katerega je naneseno žveplo za suho žveplanje lesene vinske posode; kem. žveplov dioksid brezbarven… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žveplenjak — žveplènjāk m <G žveplenjáka, N mn žveplenjáci> DEFINICIJA reg. žuti grah ETIMOLOGIJA vidi žveplo … Hrvatski jezični portal
žvepliti — žvèpliti nesvrš. <prez. īm, pril. sad. lēći, gl. im. lēnje> DEFINICIJA reg. sumporiti, kaditi sumporom (ob. bačvu); žveplati ETIMOLOGIJA vidi žveplo … Hrvatski jezični portal
žveplan — žvèplan prid. <odr. ī> DEFINICIJA previše sumporen, u kojem se osjeća sumpor i šteti okusu i mirisu (o vinu) ETIMOLOGIJA vidi žveplo … Hrvatski jezični portal
žveplati — žvȅplati (što) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. žvepliti ETIMOLOGIJA vidi žveplo … Hrvatski jezični portal
bómbica — e ž (ọ̑) manjšalnica od bomba: metati bombice / vreči pasjo bombico; strašilna bombica v papirček zavita glinena kroglica in žveplo, ki ob udarcu poči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brúhati — am nedov. (ū ȗ) 1. izmetavati iz želodca: ponesrečenec bruha; bruhati žolč // s kašljanjem izmetavati kri iz pljuč: spet je bruhal kri; pren., ekspr. bruhati kletve, psovke 2. s silo izmetavati v velikih količinah: ognjenik bruha; dimniki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
