Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
štokati — štókati (Ø) nesvrš. <prez. štȏčēm, pril. sad. štóčūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA razg. pejor. 1. govoriti izrazito štokavski, uz izrazitije dužine poslije naglaska, uz artikulaciju koju prirodni govornik osjeća kao napregnutu i sl. 2.… … Hrvatski jezični portal
stókati — am stil. stóčem nedov. (ọ ọ̑, ọ̄) 1. dajati slabotne, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine: ranjenec je vso noč stokal; v spanju je stokal; stokati od bolečin, napora; tiho, žalostno stokati // ekspr. dajati stoku podobne glasove:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štókati — am nedov. (ọ ọ̄) nižje pog. dregati, suvati: štokati s palico v kopico sena / štoka ga s komolcem ● nar. dolenjsko štokati kuhano korenje, krompir za prašiče mečkati, tlačiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natíhcema — prisl. (ȋ) ekspr., redko tiho, natiho: natihcema stokati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
onemôči — mórem dov., onemógel onemôgla (ó ọ) v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na l izgubiti moč, moči: bolnik je v nekaj dneh onemogel; konji so mu na poti onemogli; onemoči od lakote, žalosti; na starost je zelo onemogel // prenehati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stókanje — a s (ọ) glagolnik od stokati: iz sobe se je slišalo stokanje; stokanje bolnikov / stokanje motorja, vzmeti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
