Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
škornja — škȏrnja ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA 1. reg. etnol. čizma kao dio narodne nošnje i obuće 2. (mn) podr. nezgrapne, teške čizme (kad moda ili običaj traži da budu lagane i elegantne) ETIMOLOGIJA prasl. *škornьnja (slov. škornja, polj. skórna) ≃ v … Hrvatski jezični portal
škórnja — e ž (ọ̑) zastar. škorenj: leva škornja ga tišči … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goleníca — e ž (í) 1. nav. mn. zgornji del škornja: golenice mu segajo pod kolena; visoke golenice; škornji s podvihanimi golenicami / usnjena golenica // gamaša: obul je lahke čevlje in si nataknil golenice 2. anat. kost na notranji strani goleni: zlomil… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
goleníšče — a s (í) zgornji del škornja; golenica: škornji s tesnim goleniščem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
škórnjica — e ž (ọ̑) nav. mn. zgornji del škornja; golenica: vtaknil je pipo za škornjico; škornji z nagubanimi, ohlapnimi škornjicami // nar. škorenj: obuti škornjice; na deskah so se poznale podkvice škornjic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štibál — a m (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: korobač je vtaknil za štibale; nagubani, visoki štibali // škorenj: novi štibali … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štibála — e ž (ȃ) nav. mn., star. zgornji del škornja; golenica: potegniti pismo izza štibale; nosil je škornje s štibalami do kolen // škorenj: stare štibale … Slovar slovenskega knjižnega jezika
