òzreti se

òzreti se
òzreti se svrš. prez. ȍzrēm se, pril. pr. -ēvši se, prid. rad. òzreo se〉 arh. rij. {{c=0}}obazreti se za kim, na koga{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • ozréti se — ozrèm se dov., ozŕl se (ẹ ȅ) 1. usmeriti kam pogled z obratom glave v drugo smer, kot je obrnjeno telo: klicala ga je, pa se ni ozrl; ozrl se je in videl, da gleda za njim // upreti, usmeriti pogled kam; pogledati: ozrl se je proti hribom;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ožréti — ožrèm dov., ožŕl (ẹ ȅ) 1. ekspr. ogristi, oglodati: zajci so ožrli drevesca 2. slabš. grobo ošteti: zelo ga je ožrla …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • Ozren — (kyrillisch: Озpeн) ein männlicher Vorname, der überwiegend bei Serben verbreitet ist. Inhaltsverzeichnis 1 Herkunft 2 Bedeutung 3 Bekannte Namensträger 4 Varianten …   Deutsch Wikipedia

  • gláva — e stil. é ž, rod. mn. gláv (á) 1. del človeškega ali živalskega telesa, v katerem so osrednji živčni centri in nekatera čutila: glava ga boli; glava mu je klonila, omahnila na prsi; dvigne glavo in ga bistro pogleda; z dlanmi podpreti glavo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krádoma — prisl. (ȃ) knjiž. skrivaj, naskrivaj: kradoma oditi, priplaziti se / kradoma se ozreti, pogledati / ekspr. od gozda se kradoma spušča tema komaj opazno, počasi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nakrátko — in na krátko prisl. (á) 1. izraža, da se dejanje dogaja a) malo časa: nakratko se ozreti, se zasmejati b) sorazmerno hitro: nakratko dihati / nakratko odpraviti človeka, zadevo 2. izraža, da je omenjeno povedano zgoščeno, v omejenem obsegu:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naskrivàj — in na skrivàj prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: naskrivaj oditi; naskrivaj prisluškovati, se zbirati / naskrivaj se ozreti 2. redko izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; natihem: naskrivaj mu je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obrníti — in obŕniti em dov. (ȋ ŕ) 1. spremeniti izhodiščno smer gibanja ali usmerjenost česa v nasprotno smer gibanja ali usmerjenost: obrniti konja; obrniti ladjo, voz; obrniti se in iti nazaj / smer toka se je obrnila; pren., ekspr. kolesa zgodovine ni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okóli — prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okoli stoji vrsta stebrov; okoli se zavrteti / okoli se obrniti, ozreti / ekspr.: okoli in okoli je gosta živa meja; okoli in okoli se zasukati // izraža… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okrog — predl., z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okrog gornje hiše teče lesen hodnik; družba je zbrana okrog mize; četa počiva okrog ognjev; ozreti se okrog sebe / ekspr. okrog in okrog obzidja so …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”