òdvoz

òdvoz
òdvoz m {{c=0}}prevoženje s jednog mjesta na drugo; sabiranje i odvoženje {{/c}}[∼ smeća]

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • odvoz — òdvoz m DEFINICIJA prevoženje s jednog mjesta na drugo; sabiranje i odvoženje [odvoz smeća] ETIMOLOGIJA vidi odvoziti …   Hrvatski jezični portal

  • odvòz — ôza m (ȍ ó) 1. glagolnik od odvoziti ali odvažati: poskrbeti za odvoz smeti; dovoz in odvoz blaga iz pristanišča / odvoz hlodov bo opravila zadruga ♦ mont. odvoz izkopnine 2. kraj, prostor, po katerem se odvaža: urediti odvoz; širok odvoz …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • skrejpèrist — (skejperı̏st) m onaj koji radi skrejperom, građevinskim strojem za iskop i odvoz zemlje …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • čekìćati — dv. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 razg. 1. {{001f}}(∅) iz organizma neugodno udariti/udarati, kuckati kao čekić (glavobolja, rana i sl.) 2. {{001f}}(što) označiti/označivati čekićem stabla za rušenje ili trupce za… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • skrejper — skrèjper m DEFINICIJA tehn. građevinski stroj za iskop i odvoz zemlje ETIMOLOGIJA engl. scraper …   Hrvatski jezični portal

  • scraper — (izg. skréjper) m DEFINICIJA vrsta građevinskog stroja za iskop i odvoz zemlje ETIMOLOGIJA engl …   Hrvatski jezični portal

  • čekićati — čekìćati dv. <prez. ām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA razg. 1. (Ø) iz organizma neugodno udariti/udarati, kuckati kao čekić (glavobolja, rana i sl.) 2. (što) označiti/označivati čekićem stabla za rušenje ili… …   Hrvatski jezični portal

  • fekálije — lij ž mn. (á ȃ) odpadki, zlasti iz iztrebkov: speljati fekalije v kanalizacijo; odvoz fekalij …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gózden — in gôzden dna o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • horizónt — a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”