- òdvoz
- òdvoz m {{c=0}}prevoženje s jednog mjesta na drugo; sabiranje i odvoženje {{/c}}[∼ smeća]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
òdvoz
Look at other dictionaries:
odvoz — òdvoz m DEFINICIJA prevoženje s jednog mjesta na drugo; sabiranje i odvoženje [odvoz smeća] ETIMOLOGIJA vidi odvoziti … Hrvatski jezični portal
odvòz — ôza m (ȍ ó) 1. glagolnik od odvoziti ali odvažati: poskrbeti za odvoz smeti; dovoz in odvoz blaga iz pristanišča / odvoz hlodov bo opravila zadruga ♦ mont. odvoz izkopnine 2. kraj, prostor, po katerem se odvaža: urediti odvoz; širok odvoz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrejpèrist — (skejperı̏st) m onaj koji radi skrejperom, građevinskim strojem za iskop i odvoz zemlje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
čekìćati — dv. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje〉 razg. 1. {{001f}}(∅) iz organizma neugodno udariti/udarati, kuckati kao čekić (glavobolja, rana i sl.) 2. {{001f}}(što) označiti/označivati čekićem stabla za rušenje ili trupce za… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
skrejper — skrèjper m DEFINICIJA tehn. građevinski stroj za iskop i odvoz zemlje ETIMOLOGIJA engl. scraper … Hrvatski jezični portal
scraper — (izg. skréjper) m DEFINICIJA vrsta građevinskog stroja za iskop i odvoz zemlje ETIMOLOGIJA engl … Hrvatski jezični portal
čekićati — čekìćati dv. <prez. ām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA razg. 1. (Ø) iz organizma neugodno udariti/udarati, kuckati kao čekić (glavobolja, rana i sl.) 2. (što) označiti/označivati čekićem stabla za rušenje ili… … Hrvatski jezični portal
fekálije — lij ž mn. (á ȃ) odpadki, zlasti iz iztrebkov: speljati fekalije v kanalizacijo; odvoz fekalij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gózden — in gôzden dna o prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na gozd: gozdni obronek; gozdna jasa, poseka, pot / gozdna cesta cesta, zgrajena predvsem za odvoz lesa / zaščitni gozdni pasovi; velike gozdne površine / gozdni pridelki, sadeži, škodljivci; gozdne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
horizónt — a m (ọ̑) 1. del zemeljskega površja, ki se vidi s točke opazovanja; obzorje: ko so se povzpeli na vrh hriba, se jim je horizont še povečal / neizmeren morski horizont; pren., publ. znanosti se odpirajo novi horizonti // najbolj oddaljeni, končni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
