zàvesti

zàvesti
zàvesti svrš. prez. zavèdēm, pril. pr. -ēvši, imp. zavèdi, aor. zavèdoh, prid. trp. zavèden〉 {{c=0}}1. {{001f}}{{/c}}(koga) {{c=0}}učiniti da tko zaluta 2. {{001f}}{{/c}}(koga) {{c=0}}a. {{001f}}odvesti lošim putem, na krivi put, učiniti da pođe po zlu b. {{001f}}obmanuti, prevariti c. {{001f}}{{/c}}rel. {{c=0}}učiniti da tko sagriješi ili da posumnja u vjerodostojnost Boga 3. {{001f}}{{/c}}(koga) {{c=0}}osvojiti koga tako da se on (ona) zaljubi 4. {{001f}}povesti zavijajući (kolo) 5. {{001f}}{{/c}}(što) {{c=0}}a. {{001f}}uvesti, uspostaviti (novo stanje, propis i sl.) b. {{001f}}unijeti, upisati u knjige{{/c}}

Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • zavesti — zàvesti svrš. <prez. zavèdēm, pril. pr. ēvši, imp. zavèdi, aor. zavèdoh, prid. trp. zavèden> DEFINICIJA 1. (koga) učiniti da tko zaluta 2. (koga) a. odvesti lošim putem, na krivi put, učiniti da pođe po zlu b. obmanuti, prevariti c. rel.… …   Hrvatski jezični portal

  • zavêsti — vêdem dov., zavêdel in zavédel zavêdla, stil. zavèl zavêla (é) 1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega: zavesti zasledovalce na napačno sled / ekspr. zavesti koga na slaba pota // s svojim govorjenjem, ravnanjem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavésti se — zavém se in zavêsti se zavém se dov., 2. mn. zavéste se, 3. mn. zavéjo se in zavedó se; zavédi se zavédite se in zavêdi se zavêdite se in zavedíte se; zavédel se zavédla se in zavêdel se zavêdla se; zavéden (ẹ; é ẹ; zavẹdi zavẹdite, zavédi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavést — i ž (ẹ̑) 1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj: bolniku se je po polurni nezavesti zavest vrnila; izgubiti zavest; biti brez zavesti / spravljati koga k zavesti; trenutki jasne zavesti med vročičnimi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mísel — sli [ǝu̯] ž (ȋ) 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: misel opredeljuje človeka; hiter kot misel 2. nav. mn., v glagolniški rabi izraža najvišjo umsko dejavnost: iz globokih misli ga je prebudilo lajanje; zatopiti se v misli / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spomín — a m (ȋ) 1. ed. sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke v zavesti ohrani, obnovi: spomin mu odpoveduje, ekspr. peša; zanesti se na svoj spomin; imeti dober, slab, zanesljiv spomin / ekspr. če me spomin ne vara, sem to dekle že… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • spomínjati — am nedov. (í) 1. povzročati, da se komu kaj iz preteklosti znova pojavi v zavesti: to me spominja na nekdanje dni, star. nekdanjih dni; slika me bo povsod spominjala nanj / ekspr. njegova obleka je spominjala na boljše čase 2. delati, navadno z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • védeti — vém nedov. (ẹ) 1. imeti kaj v zavesti a) na osnovi zaznav, obveščenosti: ljudje marsikaj vedo; vedeti novico, resnico; vem, da si bil doma; vedeti za ime, naslov; dosti, za trdno vedeti; takoj sem vedel, kdo je; vedeti iz izkušenj,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavédati se — am se nedov. (ẹ) 1. biti v duševnem stanju, v katerem se neposredno ve za svoje obstajanje in svoja duševna stanja: bolnik, ki je bil nezavesten, se spet zaveda; napol, nejasno se zavedati 2. preh. imeti v zavesti vedenje o obstajanju koga ali… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zbudíti — ím dov., zbúdil (ȋ í) 1. povzročiti prehod iz spečega stanja v budno: zbudilo nas je grmenje; da ne bi zbudil otrok, ni prižgal luči; zbuditi s trkanjem na vrata; pren., ekspr. s svojim delovanjem skuša zbuditi vest človeštva // spraviti koga k… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”