- zadísati se
- zadísati se svrš. 〈prez. zàdīšēm se, pril. pr. -āvši se, prid. trp. zàdīsān〉, {{c=1}}v. {{ref}}zadihati se{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
zadísati se
Look at other dictionaries:
zadišáti — ím dov. (á í) 1. dati, povzročiti prijeten vonj: akacije so opojno zadišale; hrana je zadišala po vsem prostoru; brezoseb.: od stojnic s sadjem je vabljivo zadišalo; zadišalo je kot v cvetličarni // dati, povzročiti vonj sploh: iz kuhinje je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadíhati se — svrš. 〈prez. zàdīšēm se, pril. pr. āvši se, prid. trp. zàdīhān〉 ubrzano, teško disati (ob. nakon kakva tjelesnog napora); zadisati se, {{c=1}}usp. {{ref}}zadahtati se{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dahníti — in dáhniti em dov. (ȋ á) 1. z odprtimi usti rahlo iztisniti zrak: dahnil je v očala in jih obrisal; dahni vame! pren., pesn. smrt ji je dahnila v lice; pomlad je dahnila čez polja // preh., ekspr. zelo tiho izgovoriti: komaj slišno dahne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zadehtéti — ím [dǝh tudi deh] dov., zadehtì tudi zadêhti (ẹ í) knjiž. zadišati: spomladi bodo rože spet zadehtele; brezoseb. zadehtelo je po svežem sadju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaduhtéti — ím dov. (ẹ í) star. zadišati, zadehteti: zaduhtele so ciklame … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavónjati — am dov. (ọ̑) 1. zadišati: vrtnice so zavonjale / brezoseb. zavonjalo je po kadilu 2. preh. zaznati vonj: zavonjati cvetje / knjiž. konj je zavonjal gospodarja zavohal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
