- utrúditi
- utrúditi (što) svrš. 〈prez. ùtrūdīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. ùtrūđen〉, {{c=0}}ob. {{001f}}u:⃞ {{001f}}{{/c}}∼ noge {{c=0}}ubiti noge, {{/c}}{{c=1}}usp. {{ref}}noga ⃞{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
utruditi — utrúditi (što) svrš. <prez. ùtrūdīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùtrūđen> DEFINICIJA ob. u: FRAZEOLOGIJA utruditi noge = ubiti noge, v. noga ETIMOLOGIJA u + v. trud … Hrvatski jezični portal
utrudíti — in utrúditi im dov. (ȋ ú ū) 1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa: nobeno delo ga ne utrudi; obisk je bolnika utrudil; utruditi vojake z dolgim pohodom; ti trije dnevi so jo zelo, ekspr. do smrti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregnáti — žênem dov., stil. preženó (á é) 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nòga — nòg|a ž 〈D L nòzi, A nȍgu, N mn nȍge, G nȍgū/nógā reg. knjiš.〉 1. {{001f}}anat. a. {{001f}}ud čovjeka i životinja kojim se hoda b. {{001f}}dio toga od prstiju do gležnja [ima veliku ∼u; ima ∼u broj 39] 2. {{001f}}pren. dio na kojem neki… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
noga — nòga ž <D L nòzi, A nȍgu, N mn nȍge, G nȍgū/nógā reg. knjiš.> DEFINICIJA 1. anat. a. ud čovjeka i životinja kojim se hoda b. dio toga od prstiju do gležnja [ima veliku nogu; ima nogu broj 39] 2. pren. dio na kojem neki predmet stoji, npr.… … Hrvatski jezični portal
híter — tra o prid., hitréjši (í ȋ) 1. ki lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: jahati na hitrem konju; njega pošlji, on je zelo hiter; hitra ladja; zelo hiter; hiter kot blisk, kot veter / učenec je hiter v računanju zna hitro računati // ki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izhodíti — hódim tudi shodíti shódim dov. (ȋ ọ̑) 1. s hojo, hojenjem narediti: izhoditi gaz v snegu; izhoditi stezo; izhoditi si pot čez polje ∙ pretesne čevlje moraš izhoditi s hojo, rabo razširiti 2. s hojo, hojenjem poškodovati, uničiti: izhoditi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkričáti — ím dov. (á í) 1. kriče reči, povedati: izkričal je nekaj besed; najrajši bi izkričal, da je morilec on / ekspr. kolporter je izkričal naslove novic 2. ekspr. silovito, brez pridržkov izraziti svoja čustva, razpoloženje: izkričati navdušenje,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izmolíti — mólim dov. (ȋ ọ) rel. z molitvijo priti do česa: izmoliti srečo, zdravje; izmolila je, da se je sin spreobrnil; cele noči je premolil, a miru si ni izmolil izmolíti se ekspr. z molitvijo se utruditi, izčrpati: molila je tako dolgo, da bi se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregoníti — gónim dov. (ȋ ọ) 1. z gonjenjem, podenjem a) razgibati: konje je od časa do časa pregonil, da ne bi postali okorni b) utruditi, izmučiti: živino je pregonil 2. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem priti z enega konca česa na drugega: gonjači so… … Slovar slovenskega knjižnega jezika