Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
uniformirati — uniformírati (koga, što, se) dv. <prez. unifòrmīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. unifòrmīrān, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. obući/oblačiti uniformu 2. pren. (u)činiti uniformnim, jednolikim [tisak pokušava uniformirati javno… … Hrvatski jezični portal
uniformírati — am dov. in nedov. (ȋ) 1. obleči v uniformo: uniformirati čuvaje, šoferje 2. narediti kaj enolično, poenoteno: uniformirati stanovanjske soseske / uniformirati mišljenje; na silo uniformirati način življenja uniformíran a o: uniformiran uradnik;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uniformíranje — a s (ȋ) glagolnik od uniformirati: uniformiranje hotelskega osebja / težnje po uniformiranju življenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
