Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
salonski — sàlōnskī prid. DEFINICIJA 1. koji se njeguje, koji se odnosi na salon; otmjen [salonska dama; salonski kaput; salonsko odijelo; salonska glazba] 2. pren. onaj koji se zadovoljava salonskim i sličnim razgovorima, a ne izlaže se iskušenjima,… … Hrvatski jezični portal
sàlōnski — pril. na salonski način … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
salonski — sàlōnski pril. DEFINICIJA na salonski način ETIMOLOGIJA vidi salon … Hrvatski jezični portal
salónski — a o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na salon: razkošna salonska oprema / zabavati se v salonski družbi / poznati salonsko življenje / salonski čevlji nekdaj lahki nizki ali visoki moški čevlji, navadno lakasti; salonska suknja nekdaj suknjič, navadno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Kreis Koschmin — ( pl. Powiat koźmiński) was a county in the southern administrative district of Posen, in the Prussian province of Posen. It presently lies in the southern part of Polish region of Greater Poland Voivodeship.Military command Kreis Koschmin was… … Wikipedia
rustika — rùstika ž <D L ici> DEFINICIJA 1. arhit. a. grubo obrađeni kamen b. zid od takvih četvrtastih kamenova, s izbočenom vanjskom površinom 2. građ. grublji, jednostavni, neuglađeni način gradnje 3. pov. u paleografiji pismo kojemu oblik nije… … Hrvatski jezični portal
damenkapela — dámenkapela ž DEFINICIJA glazb. reg. ženski salonski orkestar ETIMOLOGIJA njem. Damenkapelle … Hrvatski jezični portal
junák — a m (á) 1. kdor je storil izredno pogumno, junaško dejanje: neznani ljudje so v boju postali junaki; slaven junak; zgodbe o srednjeveških junakih; padel je kot junak / narodni junak zgodovinska oseba, ki se je odlikovala v boju za svoj narod;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lèv — lêva tudi léva m (ȅ ē, ẹ̄) 1. v Afriki živeča zver, katere samec ima veliko glavo in košato grivo: lev rjove; krotilec levov; lov na leve; lev in levinja; boril, branil se je kakor lev; hraber kot lev / pred vhodom stojita dva kamnita leva ∙… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
svét — á m (ẹ̑) 1. celota nebesnih teles, sistemov teles in prostor, v katerem so: teorije o tem, kdaj in kako je nastal svet; star kot svet zelo / v različnih religijah stvarjenje sveta // nav. mn., navadno s prilastkom nebesno telo, sistem teh teles … Slovar slovenskega knjižnega jezika
