- srebrnìna
- srebrnìna ž {{c=0}}ukupnost predmeta od srebra (posude, kuhinjski pribor, nakit, svijećnjaci itd.){{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
srebrnìna
Look at other dictionaries:
srebrnina — srebrnìna ž DEFINICIJA ukupnost predmeta od srebra (posude, kuhinjski pribor, nakit, svijećnjaci itd.) ETIMOLOGIJA vidi srebro … Hrvatski jezični portal
srebrnína — e ž (ȋ) 1. izdelki iz srebra: izdelovati srebrnino; žigi na srebrnini; srebrnina in zlatnina ∙ star. odštel mu je nekaj srebrnine srebrnega denarja 2. knjiž. lastnost srebrnega, srebrna barva: srebrnina ribjih lusk; pesn. srebrnina mesečine,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poblestévati — am nedov. (ẹ) knjiž. pobleščavati se: jezero poblesteva v soncu; srebrnina je poblestevala ob plamenu sveč / bliski poblestevajo skozi noč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
srebrovína — e ž (í) knjiž. srebrnina: ukradli so ji vso srebrovino; sneg je bil kot iz srebrovine iz srebra … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zlatnína — e ž (ȋ) 1. izdelki iz zlata: prodajati zlatnino; zlatnina in srebrnina / ne nosi zlatnine zlatega nakita 2. knjiž. lastnost zlatega, zlata barva: zlatnina zrele pšenice; zlatnina sonca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvenčáti — ím nedov., zvénči in zvênči; zvénčal in zvênčal (á í) dajati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega: kose, sekire zvenčijo; kozarci zvenčijo / od hrupne glasbe so zvenčale šipe zvenčèč éča e: pribor je zvenčeč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zvézda — e ž (ẹ) 1. na videz majhno svetlo nebesno telo, vidno na jasnem nočnem nebu: zvezde se bleščijo, svetijo, žarijo; zasijale so prve zvezde; ekspr. nebo je posuto z zvezdami na nebu je veliko zvezd; ekspr. oblak, roj zvezd; soj zvezd; pesn.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
