- skončávati
- skončávati (∅) nesvrš. 〈prez. skònčāvām, pril. sad. -ajūći, gl. im. -ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}skončati{{/ref}}{{/c}}
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
skončavati — skončávati (Ø) nesvrš. <prez. skònčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. skončati ETIMOLOGIJA vidi skončati … Hrvatski jezični portal
skončávati — am nedov. (ȃ) star. končevati: skončavati svoje delo / skončavati šolo / poletje se skončava / pot se skončava pod hribom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rezultirati — rezultírati (čime) dv. <prez. rezùltīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. dati/davati kao rezultat, imati za posljedicu, biti/bivati posljedica čega; proizići [nesporazum će rezultirati sukobima] 2.… … Hrvatski jezični portal