pozdraviti — pòzdraviti svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòzdravljen> DEFINICIJA 1. (koga, se) a. reći, uputiti kome pozdrav b. prenijeti kome čiji pozdrav 2. (se) izmijeniti među sobom pozdrave FRAZEOLOGIJA pozdravi se, možeš se pozdraviti… … Hrvatski jezični portal
pozdráviti — 1 im dov. (ā ȃ) 1. z besedami, kretnjo, mimiko izraziti svojo naklonjenost, spoštovanje, zlasti ob srečanju s kom: vstopil je in pozdravil; pozdraviti znanca; glasno, prijazno, vljudno pozdraviti; pozdravil ga je z nasmehom; pozdravila sta se le … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jáviti — (što, se) svrš. 〈prez. jȃvīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. jȃvljēn〉 1. {{001f}}usmeno ili pismeno obavijestiti, donijeti vijest, novost; poslati vijest 2. {{001f}}(se) usmeno, pismeno dati glasa od sebe [∼ se dopisnicom; ∼ se telefonom] 3 … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
javiti — jáviti (što, se) svrš. <prez. jȃvīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. jȃvljēn> DEFINICIJA 1. usmeno ili pismeno obavijestiti, donijeti vijest, novost, poslati vijest 2. (se) usmeno, pismeno dati glasa od sebe [javiti se dopisnicom;… … Hrvatski jezični portal
pocájtati — am dov. (ā) nižje pog. ozdraviti, pozdraviti: to te bo pocajtalo pocájtati se ozdraveti, pozdraviti se: ali si se že pocajtal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prikloníti se — klónim se dov. (ȋ ọ) 1. narediti gib z glavo ali z glavo in zgornjim delom telesa naprej, navzdol: preden je začela deklamirati, se je priklonila; globoko se prikloniti / prikloni se, da se ne zadeneš v vrata skloni se, pripogni se //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priporočíti — ím dov., priporóčil (ȋ í) 1. izraziti mnenje, da je kaj koristno, dobro za koga, kaj: priporočiti komu več gibanja, previdnosti; priporočiti daljše bivanje na morju; priporočil jim je učenje tujih jezikov / ekspr. z grozečim glasom mu je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zagovoríti — ím dov., zagovóril; nam. zagovôrit in zagovorít (ȋ í) 1. po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način a) pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj: zagovoriti komu bolezen, oteklino, rano; zna zagovoriti vnetje /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zarêči — rêčem dov., tudi zarekó; zarêci zarecíte; zarékel zarêkla (é) po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti: zna zareči kačji pik // z besedami povzročiti, da kdo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zazdráviti — im dov. (ā ȃ) star. ozdraviti, pozdraviti: ko ga bodo zazdravili, se bo vrnil na delo zazdráviti se ozdraveti, pozdraviti se: zapustil je bolnišnico, preden se je zazdravil / rana se mu ni zazdravila zacelila … Slovar slovenskega knjižnega jezika