- pòbrisati
- pòbrisati (što) svrš. 〈prez. -išēm, pril. pr. -āvši, prid. trp. pòbrisān〉 {{c=0}}brisanjem očistiti, ob. vlažnim predmetom (krpom, spužvom) gornju površinu čega {{/c}}[∼ stol; ∼ pod]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
pobrisati — pòbrisati (što) svrš. <prez. išēm, pril. pr. āvši, prid. trp. pòbrisān> DEFINICIJA brisanjem očistiti, ob. vlažnim predmetom (krpom, spužvom) gornju površinu čega [pobrisati stol; pobrisati pod] ETIMOLOGIJA po + v. brisati … Hrvatski jezični portal
pobrísati — bríšem dov., tudi pobrisála (í ȋ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati mizo s krpo; pobrisati posodo; s predpasnikom mu je pobrisala stol; pobrisati tla v kuhinji / reditelj je pobrisal tablo // odstraniti kaj z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobtínica — e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kozlánje — a s (ȃ) nizko bruhanje: zdravilo je preprečilo kozlanje / na kozlanje ji gre / pobrisati kozlanje izbljuvek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúža — e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lúžica — e ž (ú) manjšalnica od luža: cesta je polna luž in lužic; ekspr. otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice; lužica vina … Slovar slovenskega knjižnega jezika
móp — a m (ọ̑) obrt. omelo, ki ima namesto ščetin dolge bombažne ali sintetične rese: pobrisati tla z mopom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môšten — tna o prid. (ō) nanašajoč se na mošt: pobrisati z mize moštne kapljice / moštne sorte … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕva — e ž (ŕ) 1. posušena trava; seno: dati živini mrvo; grabiti, sušiti mrvo / zakopati se v mrvo; spati na mrvi // (posušena) trava prve košnje: mrva letos lepo kaže; mrva in otava 2. nav. mn. delec zdrobljene snovi, zlasti sena: senene mrve;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
po... — ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati … Slovar slovenskega knjižnega jezika