- prèdstrāža
- prèdstrāža ž vojn. {{c=0}}straža koja je raspoređena ispred glavnine vojske sa zadatkom da čuva od iznenadnog napada {{/c}}[isturena ∼]
Veliki rječnik hrvatskoga jezika. 2013.
prèdstrāža
Look at other dictionaries:
predstraža — prèdstrāža ž DEFINICIJA vojn. straža koja je raspoređena ispred glavnine vojske sa zadatkom da čuva od iznenadnog napada [isturena predstraža] ETIMOLOGIJA pred + v. straža … Hrvatski jezični portal
prèdstráža — e ž (ȅ á) 1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda 2. knjiž … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avangarda — àvangārda ž DEFINICIJA 1. vojn. pov. prva linija borbenih odreda koja predvodi ostalu vojsku; prethodnica 2. predvodnici, vođe koji pronalaze i primjenjuju nove stilove i tehnike u umjetnosti, ili težnje u politici [slikarska avangarda; ruska… … Hrvatski jezični portal
piket — pìket m DEFINICIJA 1. kartaška igra sa 32 karte, obično se igra udvoje 2. a. vojn. odred ili nekoliko naoružanih vojnika, policajaca itd. koji obilazeći nadziru određeno područje ili na tom području izviđaju; predstraža, predstražno odjeljenje;… … Hrvatski jezični portal
avantgárda — e ž (ȃ) 1. idejni nosilci kakega gibanja: politična, organizacijska avantgarda; avantgarda ljudskih množic, delavskega razreda // predstavniki novih smeri, zlasti v umetnosti: glasbena, gledališka avantgarda 2. redko prednja straža, predstraža:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prédnji — a e prid. (ẹ̑) 1. ki leži, je spredaj, pred čim: prednji del ladje; prednji sedeži avtomobila; prednji hlačni žep; prednje noge sesalcev; prednja stran glave, hiše; prednja stran bankovca, kovanca, medalje stran s podobo, številko, pomembnejšimi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stráža — e ž (á) oseba, skupina oseb, ki koga, kaj varuje, brani, nadzoruje: straža je prijela vlomilca; ubežnika so izročili straži; postaviti, razporediti, razposlati straže; menjava straže; poveljnik straže / spremljala ga je častna straža; pionirska,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vedéta — e ž (ẹ̑) knjiž. 1. stražarsko, opazovalno mesto blizu sovražnika: oficir je stal na vedeti pred prvo bojno črto 2. predstraža, izvidnica: poslati naprej vedeto 3. slaven, slovit človek: postati vedeta / filmska vedeta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
